Robert Golob
Sreda, 4. 6. 2025, 16.02
1 dan, 14 ur
Slovenska pridružitev tožbi o genocidu v Gazi: je Fajon naredila korak naprej?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,21
Slovenija bi se morala pridružiti tožbi Republike Južne Afrike, ki na Meddržavnem sodišču v Haagu toži Izrael zaradi genocida v Gazi, meni ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
Ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, je sprejelo stališče, da bi se morala Slovenija pridružiti tožbi Republike Južne Afrike, ki na Meddržavnem sodišču v Haagu toži Izrael zaradi genocida v Gazi. To je Fajon v torek povedala za televizijo Al Jazeera Balkans in dodala, da mora končno stališče o pridružitvi tožbi sprejeti vlada oziroma premier Robert Golob.
Gre na vlado?
Bo torej ministrstvo vladi predlagalo ustrezen sklep, s katerim bi se Slovenija pridružila tožbi? Na Siol.net smo od zgodnjega torkovega popoldneva čakali na odgovor ministrstva na to vprašanje. Po več kot enem dnevu čakanja neposrednega odgovora na vprašanje nismo dobili.
Temeljito preučujejo in vršijo pritisk
"Temeljito preučujemo možnosti vršitve dodatnega pritiska na oblasti Izraela, da spremenijo svoje delovanje v odnosu do Palestincev. Eno izmed teh dejanj je pridružitev tožbi Južne Afrike zoper Izrael, kjer je pred tovrstno odločitev pomembno pregledati vse argumente. Odločitev o priključitvi mora potem sprejeti vlada. Ob tem je treba upoštevati, da ima Slovenija tudi druge mednarodne mehanizme pritiska na Izrael, ki jih tudi uporabljamo," so nam odgovorili na ministrstvu. Ob tem so spomnili na humanitarno resolucijo o Gazi, ki jo je "sprožila in koordinirala" Slovenija in jo danes obravnavajo v varnostnem svetu ZN.
Slovenija se še ni odločila, ali se bo pridružila tožbi Južne Afrike proti Izraelu, a gredo razmisleki v to smer, pa izjavo Fajon ob prvi obletnici slovenskega priznanja Palestini povzema STA. Slovenija preučuje nadaljnje možnosti in ukrepe, kako podpreti trpeče prebivalce Gaze, bodisi s sankcijami proti Izraelu bodisi s pridružitvijo tožbi Južne Afrike na Meddržavnem sodišču, je pojasnila ministrica. Medtem je predsednik SD Matjaž Han v izjavi za medije dejal, da pridružitev Slovenije tožbi podpira.
"Če bi jaz danes morala svetovati, bi svetovala predsedniku vlade, da se Slovenija pridruži tožbi, ampak o tem bo odločala vlada," je dejala Tanja Fajon.
Če bi morala svetovati Golobu …
Fajon je sicer večkrat javno dejala, da je njeno osebno stališče – ministrstva ni omenjala –, da bi se morala Slovenija pridružiti tožbi. Tako je 12. maja v oddaji Marcel na TV Slovenija povedala: "Če bi jaz danes morala svetovati, bi svetovala predsedniku vlade, da se Slovenija pridruži, ampak o tem bo odločala vlada."
Časa je še dovolj
V isti sapi je ponovila, da ima Slovenija za pridružitev tožbi čas do konca januarja prihodnje leto in da vsaka država, ki se pridruži tožbi, postopek na sodišču podaljša oziroma se sojenje zavleče.
Celo zelo pogumno
Povedala je še, da po njenem osebnem mnenju v Gazi poteka genocid in vojni zločin, o čemer bodo sicer odločala sodišča. Zatrdila je tudi da je Slovenija ena od redkih držav, ki je sodelovala v svetovalnih mnenjih pred mednarodnimi sodišči, kar je označila za "celo zelo pogumno".
"Kot nestalna članica varnostnega sveta ZN Slovenija vseskozi poudarja nujnost ustavitve nasilja v Gazi in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava."
Politizacije nikar
Kmalu po oddaji Marcel je 14 nevladnih organizacij v peticiji, ki jo je podpisalo okoli pet tisoč državljanov, vlado pozvalo k pridružitvi tožbi. Na vprašanje portala N1, ali bo ministrstvo pod vodstvom Fajon vladi predlagalo tak korak, so med drugim odgovorili: "Zaradi kompleksnosti primera, občutljivega političnega ozadja in pomembnosti ustrezne pravne argumentacije bo Slovenija odločitev sprejela premišljeno in na podlagi poglobljene pravne analize. Želimo biti prepričani, da bo naša morebitna pridružitev postopku prispevala k želenemu izidu, ne pa kontraproduktivno politizirala zadeve."
Da naj se Slovenija pridruži tožbi, je vlado 27. maja pozvala tudi poslanska skupina Socialnih demokratov, katerih članica je Fajon.
Tožbi Republike Južne Afrike proti Izraelu sta se sicer med drugimi pridružili tudi Irska in Španija, ki sta Palestino priznali teden dni pred Slovenijo in s katerima je slovenska vlada usklajevala priznanje.
Tožbi proti Izraelu pred Meddržavnim sodiščem v Haagu sta se med drugimi pridružili tudi Irska in Španija, ki sta Palestino priznali teden dni pred Slovenijo in s katerima je slovenska vlada sklajevala priznanje.
Eno leto dejavne Slovenije
Ob prvi obletnici slovenskega priznanja Palestine je sicer ministrstvo medijem poslalo obsežno sporočilo za javnost, v katerem bežno omenja tudi tožbo proti Izraelu. Ta del sporočila se glasi: "Slovenija je v zadnjem obdobju že dejavno sodelovala v dveh pomembnih postopkih pred Meddržavnim sodiščem, ki se nanašata na položaj na zasedenih palestinskih ozemljih in kjer gre za obravnavo vprašanj, ki so nedvomno ključna tudi za primer Južna Afrika proti Izraelu."
Poslali so jasno sporočilo
Na ministrstvu sicer v sporočilu poudarjajo, da je Slovenija s priznanjem Palestine kot neodvisne in suverene države poslala "jasno sporočilo o nujnosti vzpostavitve miru na Bližnjem vzhodu in rešitvi dveh držav, z željo, da bi Sloveniji v teh prizadevanjih sledile tudi druge države". Dodajajo, da si Slovenija kot odgovorna članica EU in nestalna članica varnostnega sveta ZN skupaj s podobno mislečimi državami ves čas prizadeva za takojšnje premirje in humanitarno pomoč prizadetim v tej regiji.
Slovenija je od začetka konflikta v Gazi poslala več pošiljk materialne pomoči, ki "presegajo golo simboliko izjav", spominjajo na ministrstvu za zunanje zadeve.
Več kot gola simbolika izjav
Slovenija je od začetka konflikta v Gazi poslala več pošiljk materialne pomoči, ki "presegajo golo simboliko izjav", spominjajo na ministrstvu. "Kot nestalna članica varnostnega sveta ZN vseskozi poudarja nujnost ustavitve nasilja v Gazi in spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava. Z obsodbami genocida v Gazi je pripomogla k oblikovanju mednarodnega konsenza o nedopustnosti izraelskih dejanj," so prepričani na ministrstvu.
Le malo se jih je opogumilo
Slovenija je bila med vodilnimi državami, ki so pripravile resolucijo generalne skupščine ZN, s katero so Meddržavno sodišče v Haagu zaprosile za svetovalno mnenje o obveznostih Izraela na zasedenih ozemljih, še opozarjajo na ministrstvu. Slovenija zagovarja stališče, da mora Izrael zagotoviti delovanje organizacij, predvsem agenciji ZN za palestinske begunce (UNRWA), in predstavništev, ki omogočajo oskrbo civilnega prebivalstva. "Gre za precedens, saj se je le malo držav EU opogumilo za tak korak. To kaže, da Slovenija uporablja mednarodnopravne mehanizme."
Pritiskali so Američani in Izraelci
Drugega maja je Slovenija v postopku pred Meddržavnim sodiščem v Haagu kljub političnim pritiskom, tudi Izraela in ZDA, vztrajala pri podpori UNRWA, katere financiranje nadaljuje in zagovarja njeno legitimnost.
Sankcije in orožje za Izrael
Ministrstvo omenja še aktivnosti Slovenije v podporo Palestini na ravni EU, pozive k spoštovanju 2. člena pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom ter k razširitvi sankcijskega režima EU za predstavnike Hamasa, nasilne naseljence na Zahodnem Bregu in določene politike Izraela. "Slovenija je po oktobru 2023 sprejela odločitev, da ne odobri nobenega izvoza orožja ali vojaške opreme v Izrael. Od takrat ministrstvo za obrambo ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz, kar praktično pomeni de facto embargo," še piše v sporočilu.
