Ponedeljek, 19. 5. 2025, 12.25
3 ure, 29 minut
Slovenska gospodarska rast ostaja nad povprečjem EU

Prihodnje leto bodo podobni trendi – gospodarska rast se bo nadaljevala.
Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na dva odstotka. Kljub temu slovenska gospodarska rast ostaja nad povprečjem gospodarske rasti EU, kjer se je napoved zaradi negotovosti, ki jo prinašajo ameriške carine, za letos znižala z 1,5 na 1,1 odstotka, napoved gospodarske rasti evrskega območja pa z 1,3 na 0,9 odstotka. Inflacija se bo medtem še naprej umirjala. Prihodnje leto bo tako v EU kot v evrskem območju upadla pod dva odstotka.
Potem ko se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka, se bo po napovedih Bruslja letos kljub gospodarski negotovosti po svetu še bolj povečal, in sicer za dva odstotka. Novembra lani so za letos Sloveniji napovedali 2,5-odstotno gospodarsko rast. Nekoliko so znižali tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 2,6 na 2,4 odstotka.
Zasebna potrošnja se bo v letih 2025 in 2026 še naprej povečevala, kar bo predvsem posledica naraščanja zaposlenosti in rasti plač, pričakuje komisija.
Javne naložbe bodo še naprej obsežne, predvsem zahvaljujoč naložbam, financiranim iz evropskega sklada za okrevanje, ter nadaljevanju popoplavne obnove. Na zasebne naložbe pa bosta medtem po napovedih močno vplivala gospodarska negotovost v svetu in nižje globalno povpraševanje. Letos se bo izvoz povečal za nekoliko več od povpraševanja na izvoznih trgih, navajajo v Bruslju.
Prihodnje leto bodo podobni trendi – gospodarska rast se bo nadaljevala. K temu bo prispevalo predvsem domače povpraševanje, opomogla pa si bo tudi rast naložb, pričakujejo.
Tudi ob podatku o kratkotrajnem padcu BDP v prvem četrtletju, ki ga je zabeležil Statistični urad RS (Surs), se celotna slika kaže kot stabilna in usmerjena v rast – kar potrjujejo tudi mednarodne institucije. Kot je danes dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, je to posledica sprememb zakonodaje v zadnjih letih.
Napoved inflacije znižana na 2,1 odstotka
Napoved inflacije, ki je lani padla na dva odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos v primerjavi z novembrsko oceno znižala s 3,2 na 2,1 odstotka, za leto 2026 pa z 2,1 na 1,9 odstotka. Cene energije se bodo znižale, a to ne bo bistveno znižalo inflacije, saj se bodo po napovedih zvišale cene hrane in storitev.
Postopno zniževanje javnega dolga
V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevalo zniževanje javnega dolga. Potem ko je lani znašal 67 odstotkov bruto domačega proizvoda, se bo letos znižal na 65,5 odstotka, leta 2026 pa na 63,8 odstotka BDP.
Slovenski javnofinančni primanjkljaj, ki je lani upadel na 0,9 odstotka BPD, se bo letos zvišal na 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka. Zadnje bo predvsem posledica postopnega uvajanja plačne reforme v javnem sektorju.
Bruselj: Gospodarska negotovost na ravni najtemačnejšega obdobja
"Zaradi nepredvidljivih in, kot se zdi, tudi arbitrarnih napovedi ameriških carin je globalna gospodarska negotovost na ravni, kakršne ni bilo od najtemačnejših obdobij pandemije covida-19. Povprečne ameriške uvozne carine so višje kot kdajkoli od 30. let prejšnjega stoletja," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Negotovost, povezana z ameriškimi carinami, bo po njegovih besedah vplivala tako na svetovno kot evropsko gospodarstvo.
Napoved gospodarske rasti EU za letos je komisija v primerjavi z novembrsko napovedjo znižala z 1,5 na 1,1 odstotka, napoved gospodarske rasti evrskega območja pa z 1,3 na 0,9 odstotka.
Prihodnje leto se bo bruto domači proizvod (BDP) EU okrepil za 1,5 odstotka, BDP evrskega območja pa za 1,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Novembra so za leto 2026 za EU napovedali 1,8-odstotno gospodarsko rast, za evrsko območje pa 1,6-odstotno.
Inflacija se bo še naprej umirjala
V Bruslju obenem pričakujejo nadaljnje umirjanje inflacije. V evrskem območju se bo letos po napovedih komisije z lanskih 2,4 odstotka znižala na 2,1 odstotka, v letu 2026 pa na 1,7 odstotka. V EU pa bo letos znašala 2,3 odstotka, prihodnje leto pa 1,9 odstotka, ocenjujejo na komisiji. V EU in evrskem območju bo torej upadla pod ciljno mejo dveh odstotkov.
Kot so navedli na komisiji, so pri napovedi upoštevali desetodstotne dodatne carine na uvoz večine blaga v ZDA ter 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija.