Robert Golob
Sreda, 25. 6. 2025, 15.41
2 uri, 36 minut
Golob odločno: Dva odstotka letos, trije do leta 2030
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
Golob: "Slovenija ve, kaj dela – resolucija je usklajena z Natom."
Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. Tudi resolucija, ki so jo pred nekaj tedni sprejeli v državnem zboru, izpolnjuje vsa pričakovanja zavezništva. Napovedal je še, da bodo za večjo preglednost in v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili niz srečanj, na katerih bodo natančno določili, za katere vsebine bo Slovenija namenjala ta sredstva.
Kot je pojasnil, resolucija trenutno predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi že potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, medtem ko bo dodatni en odstotek namenjen projektom širše varnostne in infrastrukturne narave: "Gre za področja, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018," je dejal premier.
Golob: "Mi ne nastopamo, imamo odgovornost do državljanov in to je edino, kar šteje."
Spomnil je tudi, da je sklepna izjava vrha, ki so jo danes potrdili voditelji članic, predvidela postopno zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035. Golob izjavi ni nasprotoval, saj vključuje, kot je dejal, "dovolj varovalk": "Ena od teh je vmesni pregled leta 2029, druga pa fleksibilnost pri definiciji izdatkov," je dejal.
Slovenski sistem civilne zaščite kot vzor v zavezništvu
Dotaknil se je tudi vsebinskega premika v razumevanju varnosti: "Marsikatera država, ne samo Slovenija, že dlje časa jasno poudarja, da varnost ni samo orožje. Ne nazadnje nas podnebna kriza sili k temu, da popolnoma prilagodimo ostale družbene podsisteme. Tako se bomo lažje soočali z naravnimi nesrečami," je dejal in izpostavil slovenski model civilne zaščite: "Slovenija ima enega najboljših, če ne najboljšega sistemov civilne zaščite v zavezništvu. Marsikaj od tega, kar mi danes že vlagamo v odpornost družbe in na kar smo lahko ponosni, ostale članice zavezništva ne. Zato verjamem, da bo tudi prilagoditev Slovenije tem novim potrebam v resnici lažja, kot bo to veljalo za marsikoga drugega," je zaključil premier Golob.
Benedejčič: Deklaracija je v skladu z našimi cilji
Benedejčič: "Slovenija je v pogajanjih o deklaraciji dosegla vse, kar si je zadala. Obdobje za eventualni dvig obrambnih izdatkov je povečano na desetletje, definicija z obrambo in varnostjo povezanih vlaganj pa je zelo fleksibilna."
Kot je za naš medij pojasnil veleposlanik dr. Andrej Benedejčič, stalni predstavnik RS pri zvezi Nato v Bruslju, so potekala pogajanja, v katerih je sodelovala tudi Slovenija: "Slovenija je v pogajanjih o deklaraciji dosegla vse, kar si je zadala. Obdobje za eventualni dvig obrambnih izdatkov je povečano na desetletje, definicija z obrambo in varnostjo povezanih vlaganj pa je zelo fleksibilna. Obenem bo že leta 2029 prišlo do pregleda zavez v luči takratnega strateškega okolja."
"Do takrat pa bo dinamika rasti slovenskih obrambnih izdatkov – od dveh odstotkov letos do treh odstotkov leta 2030 – ki jo je sprejela vlada in potrdil državni zbor v Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, povsem v skladu s pričakovanji zveze Nato," dodaja.
Rutte: Gre za zgodovinski dan Nata
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je ob razglasitvi dogovora poudaril, da gre za zgodovinski trenutek, ki jasno postavlja nove temelje kolektivne obrambe: "Te odločitve bodo imele globok vpliv na našo sposobnost, da počnemo tisto, zaradi česar je bil Nato ustanovljen – odvračati in braniti. Ključna odločitev v tem smislu je sprejem Haaškega načrta za obrambne naložbe. Z njim so se zaveznice dogovorile, da bodo v obrambo vlagale pet odstotkov BDP. Gre za pomembno zavezo kot odgovor na resne grožnje naši varnosti."
Rutte je podrobneje razčlenil tudi sestavo te zaveze: "Od tega bo vsaj 3,5 odstotka BDP namenjenih osnovnim obrambnim zmogljivostim – nova referenčna vrednost, ki je bila doslej postavljena pri dveh odstotkih. Z veseljem lahko povem, da bodo vse zaveznice ta cilj letos dosegle ali pa so ga že dosegle. Ta sredstva bodo namenjena našim vojaškim silam in opremi, ki jo potrebujejo: zračni obrambi, strelivu, dronom, tankom, enotam in še več."
Poleg neposrednih naložb v vojsko bodo države članice dodatno prispevale k širšemu konceptu varnosti: "Poleg tega načrt vključuje še dodatnih 1,5 odstotka BDP za naložbe, ki podpirajo našo obrambo in varnost – vse z namenom, da lahko učinkovito odvračamo agresijo in se branimo, če bi se kdo zmotil in napadel."
V odzivu na vlogo ZDA in ravnovesje znotraj zavezništva je Rutte poudaril, da ostaja Amerika zavezana 5. členu pogodbe, a obenem pričakuje večjo odgovornost evropskih držav.
Rutte je poudaril enotnost zavezništva, ki se po njegovih besedah zaveda, da svetovni varnostni red stoji na prelomnici: "Zavedati se moramo resnosti groženj, s katerimi se soočamo. In kot odgovor so se zaveznice združile ter sprejele ambiciozno, a nujno novo obrambno zavezo. Današnje odločitve kažejo, da so vse članice – od Sredozemlja do Arktike, od zahodne obale Severne Amerike do vzhodnega roba – enotne v razumevanju, da moramo okrepiti prizadevanja, če želimo ostati varni. In to zdaj tudi uresničujejo."
V odzivu na vlogo ZDA in ravnovesje znotraj zavezništva je Rutte poudaril, da ostaja Amerika zavezana 5. členu pogodbe, a obenem pričakuje večjo odgovornost evropskih držav: "Predsednik Trump je bil jasen: Amerika ostaja zavezana Natu. Danes je to znova potrdil. Hkrati pa je jasno povedal, da pričakuje več prispevka evropskih zaveznic in Kanade – in prav to se zdaj tudi dogaja. Evropa in Kanada bosta prevzeli večji del bremena, uravnotežili izdatke in prevzeli večjo odgovornost za skupno varnost."
Rutte: "Predsednik Trump je bil jasen: Amerika ostaja zavezana Natu. Danes je to znova nedvoumno potrdil. Hkrati pa je jasno povedal, da pričakuje več prispevka evropskih zaveznic in Kanade."
