Robert Golob
Nedelja, 18. 5. 2025, 9.44
33 minut
Bonitetni zasuk: Slovenija med najbolj stabilnimi v regiji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Priznanje Palestine, ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, priprava pokojninske reforme … aktualna vlada uresničuje vrsto razvojnih zavez, ki so v preteklosti pogosto ostale na ravni političnih napovedi. Kaj je pri aktualni vladi drugače? Premike opažajo celo finančne institucije, ki so sicer znane po svoji strogi in neoliberalni presoji. Agencija Fitch je Sloveniji pred mesecem dni prvič po skoraj desetletju izboljšala obete – iz stabilnih v pozitivne –, kar pomeni jasen signal zaupanja v smer, ki jo država trenutno ubira. Kaj Slovenija danes počne drugače?
Slovenija je aprila dosegla pomemben preobrat v mednarodni presoji svoje gospodarske politike, kar nakazuje povečano zaupanje v dolgoročne fiskalne in strukturne politike. Tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) v svoji najnovejši napovedi Sloveniji pripisuje višjo gospodarsko rast kot večini držav v evroobmočju, kar dodatno potrjuje ugodnejšo izhodiščno pozicijo države v času globalnih negotovosti.
Del domače in mednarodne javnosti, ki Slovenijo običajno presoja predvsem z vidika fiskalne odgovornosti in politične predvidljivosti, te premike že opaža – tudi skozi ocene bonitetnih agencij. Pristop aktualne vlade Roberta Goloba se kaže kot bolj konsistenten, postopen in predvsem usmerjen v dejansko uresničevanje ključnih zavez. Prav ta prehod od načrtov k izvedbi utrjuje zaznavo institucionalne stabilnosti in dolgoročne usmerjenosti javnih financ – kar ni samoumevno v regiji, kjer pogosto prevladajo hitre poteze brez dolgoročne konsistence.
Aktualna vlada izpolnjuje vrsto razvojnih zavez, ki so v preteklosti pogosto ostajale na ravni obljub. Da Slovenija s takšnim pristopom pridobiva zaupanje tudi v tujini, potrjujejo pozitivni bonitetni premiki in ugodne gospodarske napovedi.
Fitch Slovenijo postavlja višje
Agencija Fitch, ena izmed treh največjih na svetu, je aprila 2025 Sloveniji ob potrditvi bonitetne ocene A izboljšala obete iz stabilnih v pozitivne. Gre za prvi tak primer po letu 2016, tokrat pa ob višji oceni kot takrat. Fitch poudarja zmanjševanje javnega dolga (67 odstotkov BDP), strukturne javne investicije in stabilnost trga dela kot ključne razloge za izboljšanje. Gre za pomemben zasuk, ki ga Slovenija ni doživela že skoraj desetletje. Nazadnje smo imeli pozitiven obet leta 2016, vendar z oceno nižjo od sedanje. Še boljši status (pozitiven obet in ocena AA-) smo imeli davnega leta 2005. V tem smislu je nedavna odločitev Fitcha eden najmočnejših signalov zaupanja v makroekonomsko stabilnost in fiskalno odgovornost države.
Slovenija nad evropskim povprečjem
EBRD je Sloveniji v maju 2025 napovedala 1,9-odstotno rast v letu 2025 in 2,3-odstotno rast v letu 2026. To je več od povprečja EU-27 (1,5 odstotka) in evroobmočja (1,4 odstotka). Čeprav je bila napoved nekoliko znižana v primerjavi z začetkom leta, še vedno presega lansko rast in ostaja nad povprečjem večine evropskih držav. EBRD ob tem opozarja na vpliv globalne negotovosti na izvozno usmerjena gospodarstva, kot je slovensko, a Slovenija z ohranjanjem nadpovprečne dinamike pošilja jasen signal stabilnosti in odpornosti. Tudi ob podatku o kratkotrajnem padcu BDP v prvem četrtletju, ki ga je zabeležil Statistični urad RS, se celotna slika kaže kot stabilna in usmerjena v rast – kar potrjujejo tudi mednarodne institucije.
Razlika v pričakovani rasti nakazuje, da notranji dejavniki – kot so okrepljene javne investicije, premišljena fiskalna politika in zmerno zadolževanje – vse bolj delujejo kot učinkoviti blažilci zunanjih pretresov. V obdobju, ko številne države iščejo ravnotežje med stabilnostjo in odzivnostjo, Slovenija s svojo usmeritvijo izstopa kot gospodarstvo, ki kljub negotovostim ohranja trdnejše temelje.
Zakaj bonitetne agencije zdaj verjamejo Sloveniji?
Analitiki agencije Fitch izboljšanje obetov utemeljujejo s konkretnimi premiki na več ključnih področjih. Med glavnimi razlogi navajajo postopno in vztrajno zmanjševanje javnega dolga, ki je leta 2024 padel na 67 odstotkov BDP, okrepljene in bolje strukturirane javne investicije ter splošno stabilnost javnih financ, podprto z odpornim trgom dela. Gre za kombinacijo dejavnikov, ki po njihovem mnenju kažejo, da se Slovenija ne odziva le na kratkoročne izzive, ampak gradi na premišljeni in dolgoročno usmerjeni fiskalni politiki.
Slovenija nad evropskim povprečjem.
Ko država postane zgled – ne da bi to glasno oznanila
Slovenija ima danes redko kombinacijo: stabilno gospodarsko rast, pozitiven obet in bonitetno oceno na ravni najrazvitejših držav v regiji. K takšni makroekonomski sliki prispevajo tudi ukrepi aktualne vlade, ki sledijo ciljem dolgoročne fiskalne vzdržnosti in razvojne usmerjenosti. Ko finančne institucije, ki sicer ocenjujejo predvsem fiskalno disciplino, izpostavijo Slovenijo kot primer dobre prakse, to presega zgolj notranjepolitično ravnotežje. V takšnem kontekstu se Slovenija vse bolj uveljavlja kot zanesljiva in odgovorna članica mednarodne skupnosti.
