Gospodarski uspeh skozi oči podpornikov strank

Na vprašanje "Slovenija beleži rekordno zaposlenost in nizko brezposelnost. V kolikšni meri to vpliva na vas in vašo skupnost?" več kot polovica vprašanih (53 odstotkov) ne zaznava vpliva gospodarskih kazalnikov na svoje življenje in skupnost. Da nanje vplivajo pozitivno ali zelo pozitivno, meni 29 odstotkov sodelujočih, medtem ko jih sedem odstotkov navaja, da gre za negativen vpliv. Desetina se do tega vprašanja ni znala opredeliti.

Največ pozitivnega učinka zaznavajo podporniki Gibanja Svoboda (51 odstotkov), Levice (41 odstotkov) in SD (38 odstotkov). Visoko so tudi pri NSi (39 odstotkov) in Demokratih (30 odstotkov). Povsem drugačna pa je slika pri SDS, kjer jih kar 69 odstotkov vpliva ne zaznava ali ga ocenjuje negativno, ter pri stranki Resni.ca (65 odstotkov). "Objektivno ugodni gospodarski kazalniki pri delu prebivalcev vzbujajo optimizem, medtem ko jih drugi sprejemajo z bolj zadržanim odnosom ali z nejasnostjo. To kaže, da je vpliv družbenih dejstev močno pogojen z osebnim in političnim okoljem posameznika," ocenjuje direktor Valicona Andraž Zorko.

Po njegovih besedah se tudi pri tem kaže razlika med tremi bloki – med tistimi, ki v številkah prepoznajo priložnost, tistimi, ki ostajajo zadržani, in tistimi, ki vpliva sploh ne zaznavajo. Čeprav so gospodarski kazalniki objektivno ugodni, jih ne doživljajo enako vsi podporniki. Ključno vlogo ima pri tem občutek informiranosti – tisti, ki menijo, da so bolje seznanjeni, pogosteje zaznavajo pozitivne učinke na lastno življenje. To pomeni, da ni dovolj zgolj poročanje o uspehih – pomembno je tudi, kako ljudje te informacije sploh zaznajo in jih umestijo v svoj osebni in politični kontekst.

Ko gospodarska dejstva naletijo na politično lečo

Le šest odstotkov vprašanih pravi, da zelo dobro poznajo dejstvo, da so slovenska podjetja v zadnjih dveh letih dosegala rekordne dobičke in da se je dodana vrednost leta 2024 povečala za 6,3 odstotka. Več kot polovica sodelujočih (68 odstotkov) je s temi podatki seznanjena le delno ali slabo, kar 26 odstotkov pa zanje sploh še ni slišalo.

Med bolje seznanjene sodijo podporniki Gibanja Svoboda in Levice, med katerimi se jih 55 odstotkov počuti dobro seznanjenih, pri NSi ta delež znaša 42 odstotkov, pri SDS 45 odstotkov, pri SD 38 odstotkov, pri Demokratih pa 40 odstotkov. Med neopredeljenimi jih kar 52 odstotkov pravi, da s temi podatki niso seznanjeni.

Vpliv politike: trije bloki in različne zaznave

Le 18 odstotkov vprašanih meni, da poslovni uspehi slovenskih podjetij in rast dodane vrednosti pozitivno vplivajo nanje ali na njihovo skupnost. Več kot polovica (55 odstotkov) vpliva ne zaznava, medtem ko jih šest odstotkov zaznava negativen vpliv. Kar petina vprašanih (20 odstotkov) pa se do tega sploh ne zna opredeliti.

Med podporniki Gibanja Svoboda (33 odstotkov), Levice (26 odstotkov), SD (26 odstotkov) in Demokratov (25 odstotkov) prevladuje prepričanje, da gospodarski kazalniki prinašajo pozitivne spremembe. Pri NSi je ta delež 20 odstotkov, pri Vesni deset odstotkov. Povsem drugače je pri SDS in Resni.ca, kjer velika večina – med 60 in 69 odstotki – pravi, da vplivov ne zaznava, dodatnih od 16 do 19 odstotkov pa jih ne zna oceniti. Med neopredeljenimi so ti deleži še višji – med 42 in 44 odstotki jih trdi, da vpliva ne zaznajo ali ne morejo presojati.

Analiza podatkov kaže, da obstaja jasna povezava med stopnjo seznanjenosti in pozitivno oceno vpliva. Med tistimi, ki menijo, da so zelo dobro seznanjeni s podatki, jih več kot polovica ocenjuje njihov vpliv kot pozitiven, čeprav teh posameznikov ni veliko (šest odstotkov vseh). Tudi med tistimi, ki pravijo, da so vsaj delno seznanjeni (34 odstotkov vprašanih), je pozitivna ocena nadpovprečna – skupaj 27 odstotkov. To nakazuje, da višja raven informiranosti povečuje verjetnost zaznavanja pozitivnega vpliva, medtem ko pomanjkanje informacij pogosto vodi v nevtralne ali negativne ocene oz. nezmožnost presoje.

"Na podlagi teh rezultatov se jasno oblikujejo trije bloki," pojasnjuje Zorko. "Prvi so koalicijski podporniki, ki gospodarski kontekst dojemajo kot pretežno pozitiven, drugi so opozicijski podporniki, kjer prevladujejo nevtralnejše ali bolj zadržane ocene, tretji pa so neopredeljeni, ki vpliva pogosto sploh ne zaznavajo – kar lahko kaže na nižjo stopnjo angažiranosti in informiranosti."

Dve angažirani bazi – dve realnosti

Podporniki Gibanja Svoboda in SDS predstavljajo dve najbolj politično angažirani skupini – in hkrati dve najbolj informirani. A njuna zaznava realnosti je nasprotna. Med podporniki Gibanja Svoboda prevladuje občutek priložnosti, medtem ko je pri SDS izrazitejši občutek negotovosti. Čeprav kar 45 odstotkov podpornikov SDS pravi, da so seznanjeni z gospodarskimi podatki, jih le 16 odstotkov meni, da ti pozitivno vplivajo na njihovo življenje ali skupnost.

"Poznavanje dejstev še ne pomeni nujno njihove pozitivne ocene. Pogosto so postavljena v drugačen kontekst, ki opravičuje partikularne politične cilje," opozarja Zorko.

Bitka za dojemanje realnosti

Raziskava potrjuje, da politične preference močno vplivajo na zaznavanje vsakdanjika, zadovoljstva, skrbi – in tudi na interpretacijo gospodarskih dejstev. Med podporniki koalicijskih strank prevladuje več zaupanja in optimizma, opozicijski podporniki so bolj zadržani, neopredeljeni pa praviloma neinformirani in manj angažirani.

"Volitve že dolgo niso več le tekma programov, temveč predvsem bitka za dojemanje realnosti, ki močno vpliva na politično vedenje," sklene Zorko. Prav zato je razumevanje teh psiholoških in družbenih vzorcev ključno za prihodnjo politično dinamiko v Sloveniji.