Četrtek, 6. 6. 2024, 16.52
1 teden, 6 dni
Slovenija bo kupila dva namenska helikopterja za reševanje življenj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,62
Slovenija bo zgradila floto in infrastrukturo za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, najprej pa bodo kupili dva namenska helikopterja za reševanje življenj, je po seji vlade v Krškem povedal premier Robert Golob. Posnetek izjave si lahko ogledate zgoraj. Enote bo oblikovala policija skupaj z ministrstvom za zdravje, v naslednjih treh letih pa bodo za to namenili do 50 milijonov evrov.
Golob je dejal, da so na seji vlade prvič po osamosvojitvi sprejeli sklep, kako bodo organizirali službo hitre medicinske pomoči s helikopterji na način, ki je predpisan tudi na evropski ravni. "Mislim, da je to velik korak za slovenske paciente in velik korak za zdravstveni sistem," je dejal.
Policija bo vzpostavila dve bazi
Doslej je to nalogo opravljala Slovenska vojska, ki ni imela namenskih plovil za reševanje življenj, je spomnil predsednik vlade. Zdaj pa bo Slovenija kupila namenske helikopterje za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, z njo pa bo upravljala policija in vzpostavila dve bazi. "Čisto mogoče je, da bomo dodali tretjo bazo v Ajdovščini in četrto nekje v jugovzhodni Sloveniji zaradi pokritosti celotnega ozemlja," je povedal Golob.
Dokler se ne vzpostavi nova flota, pa bo vojska še naprej zagotavljala rezervna plovila. Po poročanju N1 pa naj bi vojska še naprej opravljala prevoze pri gorskem reševanju.
Golob je dodal, da bo natančna delitev sredstev znana, ko bo izpeljan razpis za nabavo helikopterjev. Dobavni roki bodo odvisni od razpisnih pogojev. Zatrdil je, da bodo še letos vzpostavili namensko infrastrukturo in procese, medtem ko je nabava dodatnih plovil pogojena z dobavnimi roki dobaviteljev.
Vlada je na seji sprejela odločitev, da se helikopterski prevozi v okviru izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči ter medbolnišnični helikopterski prevozi in helikopterski prevozi otrok v inkubatorjih dolgoročno izvajajo kot državna aktivnost z zrakoplovi policije, izhaja iz sporočila po seji vlade. Sredstva za nakup dveh namenskih helikopterjev bodo zagotovili iz proračunske rezerve ministrstva za finance, nakup pa bo izvedlo ministrstvo za notranje zadeve, so še sporočili.
Vlada je na današnji seji izdala novelo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta med drugim predvideva širjenje timov fizioterapije, povečanje deleža prospektivnih programov v bolnišnični obravnavi, financiranje paliativne obravnave otrok in plačevanje celične terapije z lastno napravo CAR-T, so sporočili z vlade.
Predlog uredbe se po navedbah ministrstva za zdravje osredotoča na izboljšanje dostopnosti in financiranja zdravstvenih storitev za posebej ranljive skupine. Med drugim je predvideno povečanje timov fizioterapije v javnih zavodih, ki prioritetno temeljijo na že zaposlenem kadru brez programa. Tako bo v javnem zdravstvu s 1. julijem dostopnih dodatnih 69 fizioterapevtov. Na področju fizioterapije so čakalne dobe namreč razmeroma dolge, na storitev pa čaka veliko ljudi. S 1. januarjem je hkrati prenehal veljati ukrep interventne zakonodaje, ki je tudi na tem področju omogočal plačilo čisto vseh opravljenih storitev. Ob dodatnih fizioterapevtih pa bo na tem področju znova omogočeno plačevanje po realizaciji, torej plačevanje vseh opravljenih storitev.
Z novelo uredbe je načrtovano povečanje deleža prospektivnih programov v planu akutne bolnišnične obravnave. Pri koncesionarjih je predvideno povečanje deleža teh programov na 100 odstotkov, pri javnih zdravstvenih zavodih pa na 50 odstotkov. Plačilo izvajalcem bo tako po navedbah ministrstva bolj jasno opredeljeno. Pri prospektivnih programih gre za vnaprej načrtovane posege, eden takih je denimo operacija kolena. Načrtovano je povečanje odstotka plačanega preseganja ambulantnega programa za prve preglede v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.
Novela uvaja tudi financiranje paliativne obravnave otrok na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. V dodatnih enajstih zdravstvenih domovih pa uvaja time družinske obravnave za zdrav življenjski slog za boj proti čezmerni hranjenosti in debelosti otrok in mladostnikov. Uvaja se podporo novim centrom za duševno zdravje otrok, ki bodo nudili pomoč in podporo mladim ter opredeljuje ustrezno financiranje razvojnih ambulant s centri za zgodnjo obravnavo na primarni ravni, ki so namenjeni tako otrokom kot odraslim.
Ob tem novela širi program najzahtevnejših posegov pri otrocih s prirojenimi srčnimi napakami v okviru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Za ljubljanski UKC je predvideno tudi financiranje celične terapije z lastno napravo CAR-T. Predvidena so dodatna sredstva za sodobne obloge za oskrbo kroničnih ran v socialnovarstvenih zavodih.
Ukrepi novele uredbe vključujejo tudi dodatna sredstva za cepiva proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, noricam in klopnemu meningoencefalitisu (KME), pa tudi povečanje cen kolonoskopij v okviru programa Svit. Uvajajo se nove vsebine in spremembe cen v okviru implantoloških protetičnih storitev in stomatoloških kirurških storitev. Novela uvaja tudi spremembe izračunov programov nujne medicinske pomoči, korekcijo standarda enote za hitre preglede ter opredeljuje triažo v satelitskih urgentnih centrih na primerljiv način kot v urgentnih centrih. Uvaja se še plačilo magistralnega zdravila lutecij za zdravljenje nevroendokrinih tumorjev v UKC Ljubljana.
Predvidena poraba sredstev v letu 2024 naj bi ostala v okviru, določenem z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje od 2024 do 2026 za leto 2024. "Porabo bomo spremljali mesečno, in če bo presegla načrtovani obseg, bomo predlagali spremembe ali uvedli ukrepe, ki bodo zagotovili porabo znotraj določenih okvirjev," so napovedali na ministrstvu. Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 je vlada sprejela v februarju.
Ministrica z vodstvom brežiške bolnišnice o načrtovanih investicijah
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v okviru delovnega obiska vlade v Posavju obiskala Splošno bolnišnico (SB) Brežice. Z vodstvom bolnišnice je spregovorila o viziji in načrtovanih investicijah ter si ogledala prostore bolnišnice, so sporočili z ministrstva za zdravje. Z vodstvom je najprej govorila o nakupu naprave za magnetno resonanco, za katero je bolnišnica že objavila javno naročilo.
Govorili so tudi načrtovanem novem prizidku, tako imenovanem objektu F, za potrebe akutne bolnišnične obravnave, v katerem naj bi nove prostore med drugim dobili ginekološko-porodni oddelek, fizioterapija in specialistične ambulante. Pogovarjali so se še o prenovi objekta A za obstoječo negovalno bolnišnico in podaljšano bolnišnično zdravljenje. Za prizidek in obnovo je načrtovana poraba sredstev v višini skoraj 11 milijonov evrov.
Ministrica je ob tem dejala, da je ministrstvo za zdravje glede tega že prejelo investicijsko dokumentacijo in preučuje možnosti, kako bi investicijo čim prej uvrstilo v načrt razvojnih programov ob upoštevanju razpoložljivih pravic porabe proračuna, so poudarili na ministrstvu.
"Zdravstvo ostaja naša prva prioriteta in ni seje vlade, ko se mu ne bi posvečali," je po seji vlade ob obisku Posavske regije poudaril premier Golob. Tako je vlada povečala nekatera sredstva, predvsem za otroške programe. Hkrati pa so uvedli mehanizem, s katerim bodo bolj pravično razporejali sredstva med zasebnimi izvajalci določenih storitev in javnimi izvajalci določenih storitev, je še pojasnil.
Ministri za okolje, zdravstvo in finance na seji vlade po obisku Posavske regije.
