SiolNET. Novice Slovenija
5,99

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Skrivnost železniških nesreč: že trije zlomi kretnic v treh letih

5,99

termometer

Hrastovlje kerozin železnice vlak
Foto: STA

Zakaj so se v zadnjih treh letih že tri železniške nesreče v Sloveniji zgodile zaradi istega vzroka – zloma pri kretnici? In ali bi se jim lahko izognili z boljšim vzdrževanjem prog?

Železniško nesrečo tovornega vlaka v predoru Hrastovlje, po kateri je iz ene od cistern iztekel kerozin in ogrozil preskrbo Obale s pitno vodo, je povzročil zlom ostrice kretnice.

To je včeraj za Siol.net potrdil Daniel Lenart, glavni preiskovalec železniških nesreč in incidentov z ministrstva za infrastrukturo, ki vodi preiskavo nesreče. "Kaj je bil vzrok zloma, bo ugotovila analiza, ki smo jo naročili. Preiskava je še v teku," je poudaril Lenart. Analizo bo izdelal Inštitut za kovinske materiale in tehnologije (IMT).

Kot je znano, se je v popoldanskih urah 25. junija v predoru Hrastovlje na progi Divača–Koper iztirilo šest tovornih vagonov. Iz ene od tovornih cistern je iztekel kerozin, ki je ogrozil edini vodni vir za območje Slovenske Istre. Pri odpravljanju posledic nesreče je bil lažje poškodovan eden od reševalcev.

Že v dneh po nesreči pa so na Slovenskih železnicah (SŽ) kot možnega krivca izključili človeški faktor. Toda prve ugotovitve preiskave odpirajo več vprašanj, povezanih z nadzorom in vzdrževanjem odseka proge, na kateri je prišlo do nesreče, in železniškega omrežja v Sloveniji.

Hrastovlje kerozin železnice vlak Foto: STA

Hrastovlje kerozin železnice vlak Foto: STA

Tri identične nesreče v treh letih. Zakaj?

Gre namreč že za tretjo železniško nesrečo v dobrih treh letih, do katere je prišlo zaradi istega vzroka, torej zloma pri kretnici:

  1. Februarja 2016 je na železniški postaji v Ljubljani prišlo do iztirjenja lokomotive. Poznejša preiskava je pokazala, da se je to zgodilo zaradi preloma ostrice, torej ukrivljenega dela tira pri kretnici.
  2. Zaradi istega vzroka se je junija 2017 iztiril tovorni vlak med Zidanim Mostom in Hrastnikom.

Kaj je šlo torej narobe? Podatki, ki smo jih pridobili v zadnjih dneh, nakazujejo, da je možnih vzrokov za zlome več, saj se našteti primeri med seboj razlikujejo. Za vzdrževanje slovenskega železniškega omrežja je sicer pristojna družba SŽ-Infrastruktura, ki je v lasti Slovenskih železnic (SŽ). Njen direktor je Matjaž Kranjc. Od države je samo lani za vzdrževanje prog in druga javna investicijska dela prejela dobrih 126 milijonov evrov.

SŽ, Slovenske železnice, vlak Novice Pri Hrastovljah se je iztiril vlak, iz dveh vagonov izteka kerozin

Hrastovlje: je kretnico zlomil zob časa?

Na SŽ so ob nesreči v Hrastovljah poudarjali, da "je bila kretnica letos pregledana z vsemi ustreznimi napravami". To je potrdil tudi Lenart. "Kretnica pri Hrastovljah je bila vzdrževana in ni bila zanemarjena," je pojasnil glavni preiskovalec. Dodal je, da je bila zlomljena ostrica v odklonski legi, kar pomeni, da jo je dnevno prevozilo le manjše število vlakov.

Daniel Lenart Foto: posnetek zaslona A nesporno dejstvo je, da je bila zlomljena kretnica v Hrastovljah v zrelih letih. Po naših podatkov so jo namestili pred več kot dvajsetimi leti, torej še v prejšnjem stoletju. Čeprav lahko življenjska doba ostric traja tudi do 35 let, bi jo v Hrastovljah že morali zamenjati, še posebej na tako obremenjeni progi, nam je zatrdilo več virov. Zaradi različnih vzrokov, najbolj zaradi utrujenosti materiala, se na ostricah, enako kot pri tirih, pojavljajo manjše razpoke. Te se sčasoma povečujejo, zaradi česar na koncu pride do zloma.

Hrastovlje kerozin železnice vlak Novice Onesnaženje v vrtini pri Hrastovljah upada, v sredo sestanek operativne skupine

Ljubljana: neustrezna obdelava ostrice na kretnici

Druga zgodba sta nesreči v Ljubljani in Zidanem Mostu, kjer sta bili kretnici novejšega datuma. Zlomljena kretnica na postaji v Ljubljani je bila namreč stara le sedem let.

Po naših podatkih je šla preiskava nesreče v Ljubljani, ki so jo na ministrstvu opravili s pomočjo zunanjih izvedencev, v več smeri. Na koncu je ugotovila, da je material zlomljene ostrice kretnice ustrezal predpisanim standardom, ustrezna pa sta bili tudi njena kemijska sestava in mehanske lastnosti.

Zakaj se je torej zlomila? Preiskovalci so po naših informacijah ugotovili, da je prišlo do tako imenovanega utrujenostnega preloma, torej za počasno širjenje manjših razpok v materialu. Do tega je delno prišlo zaradi velike obremenitve (Ljubljana je središče slovenskega železniškega omrežja), možnih velikih temperaturnih razlik in trde površine.

Trčenje potniškega vlaka s tovornjakom na Rudniku Novice Potniški vlak trčil v tovornjak, poln mesa #foto

Napaka pri vzdrževanju ali pri materialu?

A preiskovalci so opazili še, da je bil spodnji del ostrice neustrezno obdelan. To je pomenilo, da bi lahko prišlo do napake pri proizvajalcu. Prav tako so na ostrici odkrili neenakomerne površine z izrazitim robom.

Generalni direktor SŽ Dušan Mes trdi, da imamo v Sloveniji pri nadzoru še višje in boljše standarde, kot jih imajo v tujini. Generalni direktor SŽ Dušan Mes trdi, da imamo v Sloveniji pri nadzoru še višje in boljše standarde, kot jih imajo v tujini. Foto: STA Je mogoče, da so vzdrževalci iz SŽ-Infrastrukture spregledali prve znake možnega zloma? Lenart priznava, da je razpoke težko odkrivati, še posebej z merilnimi vlaki, ki jih SŽ uporabljajo za ugotavljanje parametrov na progah. "Vzroki nikoli niso črno-beli. Res pa je, da gre ponavadi za napake ali pri vzdrževanju ali pri materialu. Lahko se na primer kupi ostrica iz materiala, ki za vremenske razmere pri nas ni najbolj primeren, a to je le špekulacija," je pojasnil Lenart.

"Dejansko se ostrica zlomi, kot se lahko zlomi tirnica. Vse proge in tire pregledamo z ultrazvočnimi napravami, naprave pa poškodb na kretnici v Hrastovljah niso zaznale," je po nesreči povedal Matjaž Kranjc. Generalni direktor SŽ Dušan Mes pa je včeraj poudaril, da "se takšne nesreče v povprečju zgodijo enkrat letno". Po njegovi oceni imamo v Sloveniji pri nadzoru še višje in boljše standarde, kot jih imajo v tujini.

Škoda enaka polovici letne vsote za vzdrževanje

Toda ali so te nesreče res neizbežne? Bi se jim ob boljšem nadzoru kupljenih materialov ali vzdrževanju starejših kretnic dalo izogniti ali vsaj zmanjšati njihovo število?

"Ne. Gre za napake, ki jih ni mogoče ugotoviti," odgovarja Mes. "V zadnjih letih smo priča strmi rasti tovornega prometa. Že višina tirov na nekaterih odsekih ni prilagojena takšnim obremenitvam," dodaja Mes. Za dela na 46 kilometrov dolgi progi Divača–Koper, ki gre skozi predor Hrastovlje, je družba SŽ-Infrastruktura od leta 2016 skupaj namenila približno 10 milijonov evrov, letno torej dobre tri milijone evrov. Višino škode na vagonih in tirih po nesreči v SŽ ocenjujejo na polovico tega zneska, torej 1,5 milijona evrov.

K temu gre prišteti še potencialna tveganja za prodor kerozina v podtalnico, ki bi ogrozila oskrbo Obale z vodo na vrhuncu turistične sezone. Kar pa je najpomembneje: v nobeni od treh nesreč se ni iztiril potniški vlak, s čimer bi bilo neposredno ogroženo življenje ljudi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin