SiolNET. Novice Slovenija
6,25

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Šamijeva usoda odvisna od dobre volje politike, izročitve Hrvaški se da preprečiti" #video

6,25

termometer

Ahmad Šamej
Foto: Ana Kovač

Postopek odločanja v primeru gospoda Šamija še ni zaključen, še vedno računamo na solidarnost in obljube premierja Mira Cerarja, pravi pooblaščenec sirskega begunca Miha Blažič N'toko. Pravniki rešitev za Šamija, ki mu grozi izročitev Hrvaški, medtem vidijo v zahtevi za obnovo pravnomočnega postopka, ki ga vodi ministrstvo za notranje zadeve. Notranja ministrica medtem pravi, da je dublinski postopek končan s pravnomočno odločitvijo vrhovnega sodišča.

Kolumnist, raper in hiphoper Miha Blažič N'toko, ki zastopa sirskega begunca Ahmada Šamija, je včerajšnje dogajanje na seji vlade, na kateri premier Miro Cerar ni dosegel konsenza za glasovanje o podelitvi začasnega dovoljenja za bivanje Šamiju, komentiral kot neodgovorno. 


Preberite še:

-> Vlada je ugotovila, da nima pristojnosti posegati v primer Šami. Ga bodo vendarle deportirali?

-> "Nesmiselno bi bilo Šamija najprej deportirati na Hrvaško, nato pa nazaj v Slovenijo"

-> Kdo je begunec, čigar deportacijo je premier (za zdaj) odložil #video

-> Volilna kampanja se je z ustavno obtožbo očitno že začela #video


[video: 66280 / ]

Video: Planet TV


Šamijev zagovornik: Zgodba za nas še ni končana

"Včerajšnji dogodki so katastrofalno vplivali na gospoda Šamija. Strah nas je zanj, upamo, da bo celotna zadeva zanj imela čim manj negativnih posledic," poudarja Blažič. Hkrati dodaja, da si je predsednik vlade opral roke in primer preložil na notranje ministrstvo, s tem pa Šamija vrgel v položaj, v katerem je obravnan kot kriminalec. 

"Ker je bila podelitev začasnega dovoljenja za bivanje po 51. členu zakona o tujcih čuden kompromis med zahtevami poslancev SMC in ministrice za notranje zadeve, se je premier postavil v nelagoden položaj, iz katerega se je umaknil," je prepričan Blažič, ki sicer verjame, da ima Cerar moč, da poišče rešitev za Šamija.

Kot je poudaril Blažič, Šami še vedno računa na razumevanje in solidarnost, ki jo je izrazil predsednik vlade: "Njegova obljuba še vedno velja, zadeva pa za nas nikakor ni zaprta oziroma zaključena."

Miha Blažič N'toko poudarja, da Šami še vedno računa na pomoč premierja Cerarja. Miha Blažič N'toko poudarja, da Šami še vedno računa na pomoč premierja Cerarja. Foto: Ana Kovač

Po njegovih besedah v Šamijevi ekipi zdaj preučujejo pravne možnosti, med drugim tudi zahtevo za obnovitev postopka, ki ga vodi ministrstvo za notranje zadeve. Hkrati pričakujejo, da se bo ministrstvo opredelilo do Šamijevih pozivov, na katere do zdaj ni želelo podati odgovorov.

"Ministrstvo je nekako poskušalo speljati deportacijo, ne da bi se odzvalo na stvari, na katere se je pravno dolžno odzvati. Poziv bo prišel tudi od varuhinje človekovih pravic," napoveduje Blažič.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če politične volje za rešitev ne bo, Šamijev pooblaščenec odgovarja, da ne more napovedati, kaj se bo zgodilo. "Škarje in platno v rokah držita premier in pristojna ministrica, vendar pa je politična volja stvar, ki jo ustvarjamo ljudje. Če v tem trenutku ne bo politične volje, jo bo potrebno ustvariti," je prepričan Blažič.

Ministrica: Politični vrh je v primeru Šami verjetno izgubil kompas

S prošnjo za pojasnila glede nadaljnjih korakov v zadevi Šami smo se obrnili tudi na notranje ministrstvo. Odgovorov na naša poizvedovanja doslej še nismo prejeli, se je pa na dogajanje v primeru Šami odzvala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Kot je dejala po poročanju STA, je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas, saj politični vrh pozivajo k nespoštovanju avtoritete sodišč in javno problematizirajo zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve, kar so potrdila vsa sodišča. Poudarila je še, da je dublinski postopek končan s pravnomočno odločitvijo vrhovnega sodišča. Predaja oz. deportacija pa da je posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča.

Vesna Györkös Žnidar je sporočila, da bi najvišji predstavniki države morali vedeti, da se nihče ne more postaviti nad avtoriteto sodišč.

Vesna Györkös Žnidar je sporočila, da bi najvišji predstavniki države morali vedeti, da se nihče ne more postaviti nad avtoriteto sodišč. Foto: STA

"Diskrecijsko klavzulo iz dublinske uredbe je še mogoče uveljaviti"

Medtem se v javnosti pojavljajo tudi vprašanja, kakšne pravne možnosti sploh še ima Šami, da bi se izognil izročitvi Hrvaški. Nekdanji ustavni sodnik in pravnik Matevž Krivic meni, da Šami ne more ponovno vložiti prošnje za azil.

"Ker se je vlada možnosti zahteve za obnovo dublinskega in ne azilnega postopka včeraj odpovedala, preostane kvečjemu le še možnost, da bi Šami sam vložil zahtevo za obnovo dublinskega postopka, ker so po odločitvi v postopku, ki zdaj velja in predvideva njegovo izročitev Hrvaški, nastala nova dejstva, ki zahtevajo novo odločanje," pojasnjuje Krivic.

Podobno kot nekdanji ustavni sodnik tudi pravnica in direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon kot rešitev vidi uporabo izrednih pravnih sredstev. Vendar pa opozarja, da vložitev zahteve za obnovo postopka ne zadržijo izvajanja pravnomočne odločbe: "Stranka v postopku lahko zahteva začasno zadržanje, vendar pa je odvisno od posameznega organa, ali bo na to pristal ali ne."

Neža Kogovšek Šalamon poudarja, da je uporaba diskrecijske klavzule v rokah notranjega ministrstva in ne vlade. Neža Kogovšek Šalamon poudarja, da je uporaba diskrecijske klavzule v rokah notranjega ministrstva in ne vlade. Foto: STA

V primeru obnove postopka bi po njenem mnenju notranje ministrstvo pri odločanju o usodi Šamija lahko uporabilo tudi diskrecijsko klavzulo iz 17. člena dublinske uredbe. Z uporabo omenjene diskrecije bi Slovenija prevzela odgovornost za odločanje o prosilcu za azil, za obravnavo katerega je po ugotovitvi sodišča pristojna Hrvaška.

"Ker je odločba pravnomočna, je mogoče diskrecijsko klavzulo uporabiti samo še, če se postopek na kakršenkoli način vrne v odločanje," razlaga članica Evropske mreže pravnikov na področju migracijskega prava (MigNet).

Krivic: Cerar si ne upa pritisniti na notranjo ministrico

Tako kot Kogovšek Šalamonova tudi Krivic meni, da se lahko pravnomočna odločba v primeru obnovitve postopka oziroma predložitve novih dejstev oziroma dokazov v zadevi spremeni.

"V doslej kar 20 mesecev trajajočem postopku se je prosilec za azil že tako dobro integriral v slovensko družbo, da bi na podlagi tega novega dejanskega stanja, ki ga potrjujejo izjave predsednika vlade in parlamenta, v obnovljenem postopku lahko prišlo do drugačne odločitve kot v prvem, tudi do uporabe diskrecijske klavzule," je prepričan Krivic.

Odločitev o uporabi diskrecije iz dublinske uredbe je po njegovem prepričanju v rokah ministrice za notranje zadeve. "Če ona tega noče, pa jo lahko k temu prisili drugače misleči predsednik vlade. Pri nas imamo narobe svet, saj si Cerar tega ne upa narediti," je do ravnanja predsednika vlade kritičen nekdanji ustavni sodnik.

Matevž Krivic je prepričan, da bi premier Cerar lahko vplival na odločitev ministrice za notranje zadeve. Matevž Krivic je prepričan, da bi premier Cerar lahko vplival na odločitev ministrice za notranje zadeve. Foto: Bor Slana

Če bo Šami na Hrvaškem pridobil status begunca, ta v Sloveniji ne bo veljal

Na vprašanje, ali bi se Šami po izročitvi oziroma predaji Hrvaški in ureditvi statusa begunca pri naših južnih sosedih lahko vrnil v Slovenijo, oba pravnika odgovarjata, da bi moral za bivanje v Sloveniji pridobiti dovoljenje oblasti.

Kogovšek Šalamonova opozarja, da statusi begunca, ki jih ljudje prejmejo v eni od držav članic EU, ne veljajo in ne omogočajo prebivanja v drugi državi članici EU: "To pomeni, da lahko oseba s statusom begunca na Hrvaškem v sklopu pravice do prostega gibanja po EU za največ tri mesece obišče Slovenijo, vendar mora po tem obdobju Slovenijo zapustiti oziroma mora pri nas pridobiti dovoljenje za bivanje."

Ob tem Krivic opozarja, da so na Hrvaškem postopki za pridobitev azila glede na izkušnje družine Korba še počasnejši kot v Sloveniji. Čeprav je bila omenjena družina na Hrvaško deportirana pred osmimi meseci, po besedah Krivica še zdaj čaka na odločitev hrvaških organov. 

Usoda sirskega prebežnika je v rokah slovenske politike

Na vprašanje, ali je Šamijeva usoda glede njegovega bivanja v Sloveniji zdaj popolnoma odvisna od dobre volje slovenske politike, Krivic odgovarja pritrdilno. Z njegovim mnenjem se delno strinja tudi Kogovšek Šalamonova, ki sicer meni, da sistemsko gledano temu ne bi smelo biti tako.

Javni poziv Ahmad mora ostati je na spletu doslej podpisalo že več kot 3650 podpisnikov. Javni poziv Ahmad mora ostati je na spletu doslej podpisalo že več kot 3650 podpisnikov. Foto: Ana Kovač

"Statusi posameznikov ne bi smeli biti odvisni od politične volje, ker imamo zato zakone. Kar pa je odvisno od politične volje, je državna politika na določenem področju," razlaga Kogovšek Šalamonova.

Direktorica Mirovnega inštituta slovensko politiko na področju migracij in zaščite beguncev vidi kot pomankljivo: "Ne gre za proaktivno politiko, ampak za politiko odzivanja na prošnje, ki je izjemno restriktivna. Država namreč išče razloge, zakaj se prosilcem ne podeli zaščite."

Po njenem prepričanju bi morali pristojni ugotoviti, ali ljudje resnično potrebujejo zaščito, in status begunca podeliti tistim, ki ga zares potrebujejo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 174
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin