Četrtek, 16. 11. 2017, 16.13
6 let, 5 mesecev
"Nesmiselno bi bilo Šamija najprej deportirati na Hrvaško, nato pa nazaj v Slovenijo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
2
"Nesmiselno (za obe državi in za prizadetega) bi bilo prizadetega najprej deportirati na Hrvaško, nato pa nazaj v Slovenijo – nepotrebni stroški, predvsem pa kršitev pravic prizadete osebe," o primeru sirskega begunca Ahmada Šamija pravi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.
"V 19. členu dublinske uredbe je namreč določeno, da v trenutku, ko država izda tako dovoljenje, pristojnost za obravnavo prošnje za azil preide nanjo (v tem primeru torej s Hrvaške na Slovenijo). Nesmiselno (za obe državi in za prizadetega) bi bilo prizadetega najprej deportirati na Hrvaško, nato pa nazaj v Slovenijo – nepotrebni stroški, predvsem pa kršitev pravic prizadete osebe," o odločitvi premierja oziroma vlade pravi Matevž Krivic, nekdanji upravni sodnik.
Po besedah Krivica se je podoben primer zgodil lani v primeru družine Korba-Sulejman, kjer je bila vlada po njegovem mnenju gluha za pozive javnosti in so družino deportirali na Hrvaško.
"Tam njihova prošnja za azil še vedno ni bila rešena (potem ko se je prej leto in pol vlekel "dublinski postopek", ali bo o prošnji odločala Hrvaška ali Slovenija). Ahmed Šami pa je na to čakal v Sloveniji 20 mesecev – in se medtem že tako dobro integriral v slovensko družbo, da je to očitno prevladalo pri odločitvi vodilnih politikov, naj v tem izjemnem primeru Slovenija vendarle prevzame pristojnost za odločanje o tem prosilcu za azil," meni Krivic.
Zaradi odločitve Mira Cerarja v primeru Ahmada Šamija je SDS vložila predlog ustavne presoje.
"Še vedno nobena dosedanja sodba v tej zadevi tega ne preprečuje"
SDS je zaradi odločitve Cerarja vložila predlog za ustavno obtožbo, saj naj bi po njihovem mnenju premier zlorabil položaj, ko je dosegel neizvršitev zakonite odločbe o deportaciji Šamija. Cerar je potezo SDS označil za poskus diskreditacije njega in vlade.
Ob tem Krivic dodaja, da bi Slovenija lahko uporabila diskrecijsko klavzulo iz dublinske uredbe. "Še vedno nobena dosedanja sodba v tej zadevi tega ne preprečuje," opozarja Krivic.
"V nasprotju s pravom in pametjo"
"Vsekakor pa je sprto s pravom in pametjo, če predsednik vlade, ki misli, da je v interesu Slovenije, da ta begunec ostane pri nas, za to ne uporabi tiste pravne poti, ki je takim primerom namenjena, to je preprostega prevzema tega primera v slovensko pristojnost po 17. členu dublinske uredbe, brez iskanja bizarnih in negotovih drugačnih rešitev. Če je s svojimi besedami mislil resno, naj tako tudi naredi, in to čim prej - sicer bi se lahko ves ta nepotrebni zaplet izkazal kot velika farsa, kot predvolilna predstava za naivno publiko, ugled Slovenije kot pravne države pa bo tako doma kot zunaj padel še globlje."
Kot poroča Dnevnik, naj bi bil Cerar pred svojo odločitvijo seznanjem s tem, da Slovenija še vedno lahko uporabi diskrecijsko klavzulo iz dublinske uredbe, vendar, kot poroča Dnevnik, pri tem ni imel podpore ministrice za notranje zadeve Vesne Györköš Žnidar.
Vlada je sicer na današnji seji pregledala vse pravne možnosti, kaj lahko stori glede statusa sirskega begunca Ahmada Šamija ter ugotovila, da nima pristojnosti, da bi lahko v to zadevo posegla.
Šamijeva pot do Slovenije
Sirski begunec Ahmad Šami je v Sloveniji dve leti. V Slovenijo je vstopil prek Hrvaške, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je želel nadaljevati pot v Avstrijo. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil.
Šamej je februarja 2016, v času begunske krize, zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo in zapisalo, da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
Pred prihodom v Slovenijo je 45-letni Šami v Siriji živel z ženo in petimi otroki, ki se mu bodo pridružili, ko bo prejel mednarodno zaščito. Njihova hiša je bila porušena v enem od bombnih napadov, po tem je pobegnil v Evropo.
2