Aktivno državljanstvo
Četrtek, 23. 10. 2025, 4.00
41 minut
Aktivno državljanstvo
Reševanje v slovenskih gorah: kdo (naj) plača, ko gre vse narobe?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
Letos so reševalci do sredine oktobra izvedli 587 gorskih reševalnih akcij oz. intervencij. Skoraj polovica planincev (48 odstotkov), ki so jih reševali, so bili tuji državljani.
Slovenske gore letos terjajo rekordno število intervencij. Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) morajo reševalci v akcijo v povprečju kar dvakrat na dan – letos skupaj že več kot 580-krat. Najpogostejši razlogi za nesreče so neprimerna oprema, slabo poznavanje terena in pomanjkljiva telesna pripravljenost. Skoraj polovica ponesrečencev je tujcev. Medtem ko reševalci tvegajo svoja življenja, se javnost vse pogosteje sprašuje, ali bi bilo pomoč v gorah treba začeti zaračunavati. Stroški reševanja so namreč zelo visoki.
Skoraj tako pogost vzrok za nesreče v gorah, kot je neprimerna oprema (24 odstotkov), je po podatkih GRZS nepoznavanje terena (23 odstotkov). Med razlogi za to, da gre pri vzponu ali spustu kaj narobe, sta še telesna in psihična nepripravljenost (12 oz. šest odstotkov).
Letos so do sredine oktobra izvedli 587 gorskih reševalnih akcij oz. intervencij (oz. vsak dan v letu dve!). Skoraj polovica planincev (48 odstotkov), ki so jih reševali, so bili tuji državljani.
O skrb vzbujajočih podatkih in naraščanju števila reševanj smo pred kratkim pisali tudi v spodnjem članku.
Bi bilo pomoč treba zaračunati?
Pogosto so reševalne akcije tvegane tudi za reševalce, saj pogosto potekajo v ekstremno slabih vremenskih razmerah. V javnosti se v takšnih primerih – nazadnje med reševanjem nesrečnih hrvaških planincev – vnema razprava, ali bi bilo morda treba pomoč zaračunati. Takšno možnost je že pred časom omenjal tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.
"Zakonsko uravnavanje plačljivosti pomoči je v pristojnosti države. Strinjamo se, da se je težavi treba posvetiti. Na kakšen način, pa je stvar širšega družbenega soglasja. Pomembno je, da ljudje, ki so v resni nevarnosti, zaradi strahu pred finančnimi posledicami ne bi oklevali pri klicanju reševalcev, saj bi to lahko imelo resne posledice za njihovo varnost," poudarjajo na GRZS in dodajajo, da bodo gorski reševalci vedno pomagali ljudem v stiski, ne glede na rešitev, ki jo bo v povezavi s plačljivostjo sprejela država.
V povprečju intervencija stane nekaj tisočakov
Posamezna intervencija je unikatna in traja različno dolgo, odgovarjajo z uprave za zaščito in reševanje (URSZR) na vprašanje o strošku posamične intervencije.
V povprečju intervencija traja eno uro, lahko tudi več, so povedali. Stroški posredovanja s helikopterjem in posadko so izračunani na uro.
Ura letenja je pri Letalski policijski enoti (LPE) ovrednotena na 3.800 evrov.
V Slovenski vojski je cena ure letenja s helikopterjem odvisna od tipa zračnega plovila.
Ura letenja s helikopterjem bell 412, s katerim se opravi večina reševanj v gorah in na težko dostopnih terenih, stane 3.724,29 evra. Le izjemoma oz. zelo redko se intervencije v gorah opravljajo s helikopterjem cougar, katerega urna postavka znaša 5.079,45 evra.
Med stroške intervencije spadajo tudi potni stroški oseb in intervencijskih vozil, ki znašajo od 150 do 160 evrov na intervencijo, odvisno od števila reševalcev in oddaljenosti, še pojasnjujejo na URSZR.
Planinska zveza: Brezplačno reševanje za prebivalce Slovenije
"Zagovarjamo stališče, da se za prebivalce Slovenije ohrani brezplačno gorsko reševanje kot del osnovnega zdravstvenega zavarovanja, za tujce pa bi bilo smiselno uvesti ustrezne rešitve," je povedal Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS).
Planinstvo, gorništvo, alpinizem in druge oblike udejstvovanja v gorskem prostoru so tradicionalne in razširjene dejavnosti v Sloveniji, reševanje v gorah pa naj ostane del osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kot velja za druge reševalne storitve, na primer na cesti, vodi in drugod, ki so financirane iz javnih sredstev.
Potreba po gorskem reševanju se pri prebivalcih Slovenije pogosto pojavi tudi med vsakodnevnimi aktivnostmi v gorskem in hribovitem okolju, na primer pri gozdarskih nesrečah, navaja Omerzu, torej tudi takrat, ko ne gre za prostočasne dejavnosti.
Nenazadnje pa tudi za nekatere druge dejavnosti, ki imajo negativne učinke na zdravje – na primer kajenje, čezmerno uživanje alkohola, vožnja pod vplivom alkohola in podobno –, ne zaračunavamo dodatnih zdravstvenih storitev, poudarja Omerzu. Spodbujanje rekreacije in gibanja v naravi pomembno prispeva k telesnemu in duševnemu zdravju prebivalcev Slovenije, pozitivni učinki teh aktivnosti pa daleč presegajo javni vložek v reševanje, so prepričani na PZS, kjer tudi menijo, da bi dodatno obremenjevanje prebivalcev Slovenije z morebitnimi stroški reševanja pomenilo odvračanje od pomembne rekreativne dejavnosti.
Velik del nesreč se žal zgodi kljub dobri pripravi, izkušenosti in opremljenosti in jih ni mogoče povsem izključiti, so dodatno argumentirali nenaklonjenost plačilu za reševanje.
Kdaj bi bilo reševanje vendarle treba zaračunati?
Na PZS se zavedajo povečanega obsega gorskega reševanja zaradi vse večjega števila obiskovalcev gora, med katerimi so tudi številni tuji obiskovalci.
"Podpiramo pa ureditev, ki bi zadevala primere hude malomarnosti, neodgovornosti udejstvovanja v gorskem svetu in zlorabe reševalnega sistema tako slovenskih kot tujih obiskovalcev gora. Tu gre za primere, kot so neupravičeno sprožena akcija, kasnejša zavrnitev reševanja, ko je ta že v teku, in podobno," našteva Omerzu, a poudarja, da je predvsem treba delovati preventivno.
Koliko stane helikoptersko reševanje doma in v tujini?
Druge države v Evropi imajo različne pristope glede stroškov reševanja. Vendar če greste v gore v tujini, ne bo odveč sklenitev zavarovanja s takšnim kritjem, ki vključuje tudi helikoptersko reševanje.
V Švici na primer znaša strošek reševanja, v katerem posreduje helikopter, sto frankov (108 evrov) na minuto (!), v kar niso vključeni stroški medicinskega posredovanja.
Tudi v nekaterih drugih alpskih državah so stroški zasoljeni in znašajo od dva tisoč do več kot deset tisoč evrov. Izjema je Francija, kjer se reševanje v gorah zunaj urejenih smučišč večinoma izvaja na račun države, vendar pa medicinska asistenca v to ni vključena.
Pred nekaj leti se je v Franciji razvnela debata o tem, da bi slabo opremljenim planincem, ki se nepremišljeno odpravljajo na nevarne ture na Mont Blanc, zlasti po Goûterjevi poti, katere del je zloglasni "koridor smrti", zaračunali 15 tisoč evrov depozita, iz katerega bi krili morebitne stroške reševanja. Idejo je še spodbudila reševalna akcija skupine planincev, ki se je na najvišjo goro Evrope odpravila v kratkih hlačah in supergah.
