Delitve politike glede dogovora ZN o migracijah so tako velike, da so privedle do predloga največje opozicijske stranke SDS o posvetovalnem referendumu. Trenutno vprašanje ne more biti predmet odločanja o posvetovalnem referendumu, je prepričan pravnik Rajko Pirnat.
Po izredni seji preteklo sredo na temo Globalnega dogovora OZN o varnih, zakonitih in urejenih migracijah so poslanci SDS skupaj s SNS vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma z vprašanjem "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h globalnemu dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?".
Po mnenju pravnika Rajka Pirnata trenutno vprašanje ni sprejemljivo.
"Bistvo posvetovalnega referenduma je, da se lahko razpiše o neki odločitvi državnega zbora. Torej mora biti jasno navedeno, za katero odločitev gre in kakšna naj bi ta odločitev bila. Odločitev mora biti tudi predstavljena v referendumski kampanji, kot besedilo. Za primer, pri zakonodajnem referendumu mora biti objavljen zakon," pravi Pirnat.
"Bistvo posvetovalnega referenduma je, da se lahko razpiše o neki odločitvi državnega zbora. Torej mora biti jasno navedeno, za katero odločitev gre in kakšna naj bi ta odločitev bila," meni pravnik Rajko Pirnat.
Ob tem, da ni jasno, za kakšno odločitev gre, je sporen tudi drugi del vprašanja ("ki izenačuje legalne in ilegalne migracije"), opozarja Pirnat.
"Prvi del, ki je nekako del referendumske narave, po vejici pa je interpretacija dogovora. To je nedovoljeno po pravilih referenduma, saj gre za sugestivno vprašanje, ki napeljuje v določeno smer. Takšno vprašanje ne more biti predmet odločanja na posvetovalnem referendumu. Predlagatelj ga mora dopolniti oziroma drugače oblikovati," meni Pirnat.
Pomisleki glede referenduma se ob oblikovanju samega vprašanja postavljajo tudi o tem, ali ima DZ sploh pristojnosti za odločanje o odgovoru ZN o migracijah. Poslanec SDS Branko Grims je na predstavitvi predloga dejal, da je referendum možen, ker bo na podlagi odločitev o tem DZ v prihodnosti sprejemal zakonodajo.
"Državni zbor ima kar široke pristojnosti. Vlada načelno odloča k pristopu h globalnemu dogovoru, ker ne gre za mednarodno pogodbo (to bi ratificiral DZ), zato povsem formalno to ni odločitev DZ," meni Pirnat.
Po mnenju Branka Grimsa se lahko posvetovalni referendum razpiše o čemerkoli, kar je kasneje tudi predmet odločanja v DZ.
Dogovor ZN o migracijah je mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba, in v skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden. Po navedbah MZZ gre za politični dokument, ki pravno ni zavezujoč.
Če bi želeli predlagatelji najti odločitev iz pristojnosti DZ, bi morali po besedah Pirnata oblikovati predlog nekakšne resolucije, ki bi jo sprejel DZ. "Morali bi pripraviti resolucijo, kaj naj se odloča, in ustrezno oblikovati referendumsko vprašanje," dodaja Pirnat.
Državni zbor lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Razpiše se lahko na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, če vprašanje zadeva samo prebivalce tega območja.
Referendum razpiše državni zbor, pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.
Državni zbor ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
Dogovor ZN o migracijah
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.