Janez Janša
Sreda, 21. 11. 2018, 10.17
6 let, 1 mesec
Dogovor o migracijah: SDS vložila predlog za posvetovalni referendum #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,04
49
Največja opozicijska stranka SDS je pozno popoldne vložila predlog za posvetovalni referendum o dogovoru ZN o migracijah. Prvak SDS Janez Janša je na današnji izredni seji državnega zbora od vlade Marjana Šarca zahteval, da se umakne iz dogovora ZN, ker da ta enači zakonite in nezakonite migracije. Pred državnim zborom se je danes zbralo tudi okoli 200 protestnikov, ki nasprotujejo omenjenemu dogovoru.
Stranka SDS je v državnem zboru vložila predlog za posvetovalni referendum o dogovoru ZN o migracijah, ki ga lahko državni zbor z večino razpiše o zadevah, ki so pomembne za to državo, je ob zaključku seje državnega zbora o omenjenem globalnem dogovoru povedal predsednik SDS Janez Janša.
Kot so kasneje sporočili iz SDS, sta predlog vložili poslanski skupini SDS in SNS, ki predlagata naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste zato, da Slovenija pristopi h Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?" Vse poslanske skupine je Janša pozval, naj se pridružijo podpisu tega predloga. Dejal je še, naj ljudje preberejo dogovor in povedo svoje mnenje.
Janša: Dogovor enači zakonite in nezakonite migracije
Janša je danes v okviru razprave v državnem zboru poudaril, da je v omenjenem dogovoru člen, ki zagotavlja suverenost držav, pa tudi člen, ki enači zakonite in nezakonite migracije. Pojem nezakonitih migracij po njegovih besedah v besedilu sploh ni omenjen. V tem dokumentu je jasen namen, da se pravica do migracije določi za človekovo pravico, je še poudaril predsednik SDS.
Janša je ob tem poudaril, da bi moral o dogovoru najprej razpravljati parlament in nato vlada, ne pa, da je parlament o tem razpravljal kot zadnji. "Tako nam niste pustili druge možnosti, kot da vložimo zahtevo za posvetovalni referendum," je dejal Janša.
Vrtovec: Razlika med ilegalnimi in legalnimi migranti je zabrisana
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je medtem povedal, da je v besedilu "zabrisana razlika med ilegalnimi in legalnimi migranti". Piše, da so migracije temelj blaginje, pri čemer pa ne navaja nobene raziskave, ki bi to utemeljevala, je dejal Vrtovec.
Migracije lahko po Vrtovčevih besedah prinašajo koristi, a ne vedno in povsod. Lahko prinašajo tudi varnostna in gospodarska tveganja. Vrtovec je še poudaril, da dogovor ne vsebuje akcijskega načrta za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah.
Zunanji minister Miro Cerar je medtem v imenu vlade poudaril, da je ključno, da Slovenija s pristopom k temu dogovoru ostaja v skupini več kot 150 držav, "da bomo skupaj urejali tisto, česar ne more nobena država urejati sama, to so množične migracije in nezakonite migracije".
Cerar: Dokument je politično zavezujoč
Dogovor medtem jasno opredeljuje vračanje nezakonitih migrantov v države izvora, za katere po Cerarjevih besedah prinaša tudi dodatne obveznosti. Naslavlja tudi vzroke za migracije v teh državah. Izpostavil je še, da je bil postopek sprejemanja v skladu s pravili in ustaljeno prakso, kar je ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora.
"Gre za politični dokument, ki ni pravno zavezujoč, je pa politično zavezujoč," je poudaril zunanji minister. Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Do zdaj mu je podporo odreklo več držav, med drugim ZDA, Madžarska, Avstrija, Izrael, Estonija, Poljska, Avstralija, Češka in Bolgarija.
Kaj pravijo druge poslanske skupine?
Po mnenju predsednika opozicijske SNS Zmaga Jelinčiča gre pri dogovoru za "izdajo slovenskega naroda". Po njegovih besedah se bodo lahko migranti "prosto gibali povsod in imeli večje pravice kot 250 tisoč Slovencev in Slovenk in naših državljanov, ki živijo pod pragom revščine", je dejal Jelinčič.
Stališče poslanske skupine SMC je predstavil Branislav Rajić, ki je poudaril, da je treba migracijske procese urediti na globalni ravni. Dogovor bo po njegovih besedah uredil pravni status migrantov, zaščitil ranljive skupine žensk in otrok in poudaril spoštovanje človekovih pravic.
Robert Pavšič iz LMŠ je poudaril, da dogovor ZN zajema ugotovitev, da so migracije dejstvo, da so tu in da niso le težava ciljnih držav. Po njegovih besedah ni nobenega zagotovila, da bodo migrantska vprašanja s tem sporazumom rešena.
Milan Brglez (SD) je medtem dejal, da dogovor ločuje ter različno obravnava begunce in različne kategorije migrantov. Slovenija s sodelovanjem pri globalnem dogovoru ter njegovem izvajanju ohranja vse svoje suverene pravice in bo begunce, migrante ter druge tujce obravnavala v skladu z našo ustavo, našimi zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo našo državo, je zatrdil.
Da gre za prvi mednarodni odgovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje med državami pri obravnavanju migracij, pa je izpostavila Maša Kociper (SAB).
Ivan Hršak (DeSUS) je izpostavil, da upravljanje migracij predstavlja pomembno sestavino pri zagotavljanju varnosti tako v Sloveniji kot v svetu. Z odmikom od dogovora ZN bi se umaknili od iskanja rešitev na mednarodni ravni, umaknili bi se preprečevanju ilegalnih migracij in sodelovanju v boju s tihotapci ter pomoči najbolj ranljivim skupinam.
Trditve opozicije, da dokument uvaja cenzuro, jemlje suverenosti državam in zahteva spremembe ustavne ureditve, so medtem po mnenju poslanca Levice Mateja T. Vatovca "sredstva propagande". "V Levici vidimo njegovo največjo pomanjkljivost ravno v tem, da ni zavezujoč," je poudaril Vatovec.
49