Četrtek, 3. 9. 2020, 12.52
3 leta, 7 mesecev
Pred poslanci danes 780 milijonov za opremo vojske
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,20
77
Vlada hoče za investicije v Slovenski vojski nameniti 780 milijonov evrov.
Slovenska vojska nujno potrebuje dodatna sredstva za razvoj in opremljanje svojih pripadnikov. S 780 milijoni evrov za najpomembnejše naložbe bi naredili premik k zagotavljanju višje stopnje nacionalne varnosti in kredibilnosti v mednarodni skupnosti, pravijo v NSi. Levica pa na drugi strani noče vlagati v našo vojsko. "Orožarski nakup vladajočega razreda je diktat Nata za namen sodelovanja Slovenije v operacijah imperialnega pustošenja po državah svetovne periferije," trdijo.
Danes ob 12.00 se je v državnem zboru na zahtevo poslancev Nove Slovenije (NSi) začela nujna seja odbora za obrambo, na kateri bodo obravnavali predlog zakona o zagotavljanju denarja za investicije v Slovenski vojski od leta 2021 do 2026, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše.
Slovenija med najslabšimi v zvezi Nato
V NSi, katere predsednik Matej Tonin je tudi minister za obrambo, poudarjajo, da je bil po finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2008, prav obrambni resor tisti, ki je plačal najvišjo ceno, saj se je njegov proračun domala razpolovil. Obrambni izdatki so po letu 2010 upadli z 1,61 odstotka BDP na 0,93 odstotka BDP leta 2015, kljub izboljšanju gospodarske slike in rekordnemu proračunu pa se v zadnjih letih sredstva za obrambo niso vrnila na predkrizno raven, opozarjajo.
Slovenska vojska zato že več let zapored prejema negativno oceno stanja za delovanje tako v krizi kot v vojni, poudarjajo in dodajajo, da je nezagotavljanje ustreznih sredstev za obrambo po mnenju zveze Nato posledica kritičnega pomanjkanja politične volje. Slovenija se je namreč zavezala, da bo izdatke za obrambo začela postopno zviševati in da bo leta 2024 obrambi namenila dva odstotka BDP, a v tej smeri ni bilo storjenega še nič.
Ob tem v NSi pojasnjujejo, da je Slovenija po količini denarja, namenjenega za obrambo, in po naložbah v tem resorju med najslabšimi v zvezi Nato.
Vojska ključna tudi v obdobju koronavirusa
Janševa vlada je zato pripravila predlog zakona, po katerem bi se v prihodnjih letih zagotovila sredstva za najpomembnejše investicije v Slovenski vojski v skupni vrednosti 780 milijonov evrov. Kot pravijo v NSi, bi zakon zagotovil minimalno potrebna sredstva za za razvoj in opremljanje naše vojske, s čimer bi Slovenija naredila premik k zagotavljanju višje stopnje nacionalne varnosti in kredibilnosti v mednarodni skupnosti.
V NSi opozarjajo tudi, da so zmogljivosti Slovenske vojske ključnega pomena pri tudi v primeru različnih nevojaških kriz, kot je trenutno epidemija koronavirusa, v začetku katere je vojska pomagala predvsem s transporti in vzpostavljanjem mobilne bolnišnice.
Poslanci državnega zbora so zakon v prvem branju že ocenili kot primeren, NSi pa zdaj odboru za obrambo predlaga, da zakon pripravi na drugo branje v septembru 2020.
Slovenija je po vlaganjih v obrambni resor med najslabšimi v zvezi Nato.
Levica zahteva umik obravnave zakona
Na drugi strani pa poslanska skupina Levica zahteva umik obravnave predloga zakona z današnje seje. Kot pravijo, je sprejemanje zakona na vladi potekalo za zaprtimi vrati in stran od oči javnosti, ki se z vsebino zakona, razlogi in posledicami njegovega sprejema ni imela časa seznaniti ali se o tem opredeliti. Javna obravnava zakone je po njihovih besedah namreč trajala manj kot dva tedna.
"Diktat Nata za namen imperialnega pustošenja po svetovni periferiji"
Levica trdi, da bo na podlagi tega zakona Slovenija "po diktatu Nata in za namen sodelovanja v operacijah imperialnega pustošenja po državah svetovne periferije" prikrajšana za 780 milijonov evrov javnega denarja, ki bi ga krvavo potrebovali za investicije v zdravstvu, socialnem skrbstvu, pri reševanju stanovanjskih težav mladih, reševanju podnebne krize, gradnjo prometne infrastrukture, in reševanje drugih težav v državi.
Menijo, da je vladna koalicija s hitenjem pri sprejemanju zakona poleg javnosti tudi poslancem državnega zbora sistematično onemogočila, da bi se seznanili in opravili razpravo o zakonu, s katerim vladajoči razred namerava za orožarske nakupe zapraviti 780 milijonov evrov. Ker bi po njihovem mnenju drugo branje zakona že na septembrski seji znova skrajšalo čas za javno obravnavo, zahtevajo, da se obravnava zakona umakne z današnje seje odbora za obrambo in da se drugo branje tako opravi na oktobrski seji državnega zbora.
Velik nakup orožja sta načrtovali že vladi Mira Cerarja in za njo tudi vlada Marjana Šarca. Kupiti sta namreč nameravali 48 oklepnih vojaških vozil boxer v vrednosti 306 milijonov evrov, vendar je februarja lani Šarčeva vlada od nabave odstopila.
Obrambni minister Karl Erjavec je takrat pojasnil, da so razlogi postopkovne narave, saj za nakup, ki bi pomenil večletne finančne obveznosti, naj ne bi imeli pravne podlage, prav tako vojska naj ne bi imela celovite taktične študije o tem, katere zmogljivosti sploh potrebujemo za vzpostavitev srednje bojne bataljonske skupine.
A po mnenju nekaterih je Šarčeva vlada od nakupa oklepnikov odstopila zaradi Levice, ki je to od nje zahtevala v zameno za sodelovanje. V Levici so prekinitev nabave boxerjev takrat pozdravili. "Po dveh letih nasprotovanja nam je končno uspelo prepričati vlado o nesmiselnosti nakupa oklepnikov 8x8," je dejal njihov poslanec Miha Kordiš.
77