Torek, 22. 10. 2024, 11.19
3 dni, 14 ur
Povprečna plača za avgust nižja od julijske
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
V povprečju so najvišjo bruto plačo prejeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.520,05 evra), najnižjo pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.758,42 evra).
Povprečna bruto plača za avgust je bila z 2.353,76 evra od plače za julij nominalno nižja za 1,1 odstotka, realno pa za 0,9 odstotka. Povprečna neto plača je bila medtem z 1.495,23 evra od plače za julij nominalno nižja za 0,9 odstotka, realno pa za 0,7 odstotka, je danes objavil statistični urad. V medletni primerjavi so plače višje. Največji delež stroškov dela so v prejšnjem letu zajemali prejemki zaposlenih oseb, ki so predstavljali 86,5 odstotka.
Glede na lanski avgust je bila plača v letošnjem osmem mesecu v bruto znesku nominalno višja za 5,8 odstotka, realno pa za 4,7 odstotka.
Povprečna bruto plača za avgust se je v primerjavi s plačo za julij v javnem sektorju znižala za 1,8 odstotka, v zasebnem sektorju pa za 0,7 odstotka. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nižja za 2,3 odstotka.
V energetiki prejeli največ
V povprečju so najvišjo bruto plačo prejeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.520,05 evra). Na tem področju dejavnosti se je povprečna plača v primerjavi s plačo za julij tudi najbolj zvišala, in sicer za 4,9 odstotka. Kot so zapisali na statističnem uradu, je zvišanje predvsem posledica višjih izrednih izplačil.
Po drugi strani je bila povprečna bruto plača najnižja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.758,42 evra).
Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so lani znašali 3.015 evrov in so bili za 9,7 odstotka višji kot leto prej. Najnižji so bili v drugih dejavnostih, najvišji pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, so sporočili s statističnega urada.
Največji delež stroškov dela so v prejšnjem letu zajemali prejemki zaposlenih oseb, ki so predstavljali 86,5 odstotka.
Stroški dela so bili najvišji v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (4.753 evrov), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (4.409 evrov). Po drugi strani so bili najnižji v drugih dejavnostih (2.262 evrov), sledila je dejavnost gostinstvo (2.365 evrov).
Po metodologiji in podatkih evropskega statističnega urada Eurostat, ki se nanašajo na poslovne subjekte z več kot devetimi zaposlenimi za vsa področja dejavnosti razen dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo ter javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost, so bili povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro najvišji v Luksemburgu (53,9 evra). Sledili sta Danska (48,1 evra) in Belgija (47,1 evra).
Najnižji so bili v Bolgariji (9,3 evra) in Romuniji (11,0 evra).
Na ravni EU-27 so ti stroški v opazovanem obdobju znašali 31,8 evra, v Sloveniji pa 25,5 evra, kar Slovenijo uvršča med med Italijo (29,8 evra) in Španijo (24,6 evra).
