Aktivno državljanstvo
Sobota, 5. 10. 2024, 22.26
1 dan, 19 ur
Aktivno državljanstvo
Študenti o plačah po koncu študija: želje so velike, pričakovanja skromna #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,42
Študenti so na prvi študijski dan preplavili ulice Ljubljane.
Z začetkom novega študijskega leta so ulice univerzitetnih mest po Sloveniji preplavili študentje – bodoči zdravniki, politiki, pravniki, strojniki, učitelji, vzgojitelji, ekonomisti, matematiki, farmacevti, psihologi, glasbeniki ... ki bodo krojili prihodnost naše države. Da bi izvedeli, kaj mladi v Sloveniji želijo doštudirati, smo se podali mednje, na zavodu za zaposlovanje in kadrovskih agencijah pa preverili, kateri poklici so pri nas najbolj iskani. Se izbire mladih skladajo s poklici, ki jih primanjkuje na slovenskem trgu dela, kaj o mladem kadru pravijo na agencijah in kakšno plačo mladi pričakujejo po končanem študiju?
Na prvi študijski dan smo se podali na ulice Ljubljane in za rokav pocukali mimoidoče študente, ki so mesto napolnili z mladostniško energijo. Nekateri so bili vidno zaskrbljeni in zgubljeni, saj se jim je mudilo urediti vozne karte in študentske bone, drugi so iskali pravo številko mestnih avtobusov, nekdo se je pozabil vpisati na fakulteto, spet tretji so nam priznali, da so se vpisali, a že prvi dan izpustili predavanja. No, večina pa jih je z nasmejanim obrazom stopala po ulicah in se veselila novih izzivov.
Študij v Ljubljani priljubljen tudi med tujci
Med iskanjem sogovornikov smo opazili, da se za študij v Ljubljani odločijo tudi številni tuji študenti. Veliko mladih iz držav nekdanje Jugoslavije pride v Ljubljano na redni študij, študentje iz preostalih evropskih držav pa Slovenijo izberejo za šestmesečno ali enoletno izmenjavo prek programa Erasmus, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi.
Tako domači kot tuji študentje so rade volje stopili pred našo kamero, povedali, kakšen študij so izbrali in zakaj.
Kakšna bo plača? Želje so velike, pričakovanja skromna.
Zanimalo nas je tudi, kakšna so pričakovanja mladih glede plač, torej kakšno plačo mislijo, da bodo imeli, ko končajo študij in kakšno bi si želeli imeti. Ko smo vprašali po željah, je bilo med odgovori slišati "neomejeno", "čim več", "pet tisoč plus".
Pričakovanja pa so skromnejša. "Slišala sem, da so plače majhne glede na življenjski standard, ampak nikoli ne veš", "za tisoč evrov in pol bi bila vesela," "malo več kot tisoč evrov", "o tem nisem razmišljala, a upam, da bom lahko dobro živela", "o tem ne razmišljam, saj se ukvarjam s tem, kar imam rada", so se glasili nekateri odgovori. Plačo nad dva tisoč evri so omenili le redki.
Največ zanimanja za umetniške programe, dizajn, predšolsko vzgojo, zdravstvo, socialo
Končnih podatkov o vpisu v visoko šolstvo za letošnje študijsko leto sicer še ni – na voljo bodo sredi novembra, a po prvih ocenah ministrstva za vzgojo in izobraževanje je na dan 25. 9. 2024 na visokošolske zavode v Sloveniji vpisanih okoli 56.400 študentk in študentov, od tega jih je 12.335 prvič vpisanih v prvi letnik prve stopnje.
Na prvo stopnjo študija je v študijskem letu 2024/2025 vpisanih približno 36.290 študentk in študentov, na drugo stopnjo 18.970 in na tretjo stopnjo 2.464 študentk in študentov. Največ jih je redno vpisanih, preostali so vpisani na izredni način, e-študij in študij na daljavo.
Na ministrstvu zaznavajo, da je med mladimi še vedno največ zanimanja za umetniške programe in dizajn, za programe s področja športa, psihologije, zdravstva in socialne varnosti, veterine, varstvoslovja, predšolske vzgoje, izobraževalne znanosti in izobraževanja učiteljev ter informacijske in komunikacijske tehnologije. Prav zaradi velikega zanimanja imajo tovrstni študiji omejitve vpisa. Te je za študijsko leto 2024/25 v sklopu prvega prijavnega roka imelo 110 študijskih programov oziroma smeri in načinov študija.
V Ljubljani študira tudi veliko tujcev.
Predšolska vzgoja s strožjo omejitvijo vpisa kot medicina
Največ točk, več kot 95, je bilo potrebnih za vpis na različne študijske programe na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, podobno tudi za smer dizajn na Fakulteti za dizajn. Med prvimi 25 študiji z najvišjimi omejitvami vpisa so bili še študiji, kot so fizioterapija, logopedija, psihologija, laboratorijska medicina, radiološka tehnologija, računalništvo, babištvo, biokemija, dentalna medicina, biotehnologija, splošna medicina, kineziologija, mikrobiologija.
Presenetljivo se je med 25 študiji z najstrožjimi omejitvami vpisa na visokem 12. mestu znašla predšolska vzgoja. Zanjo je bilo na Univerzi v Mariboru treba zbrati 87 točk, na Univerzi v Ljubljani in na Primorskem pa 80 točk, kar je več kot za študij medicine (Maribor – 84,05 točke, Ljubljana – 79,3 točke), prav tako več kot za študij prava, ki se je na lestvici s 77 potrebnimi točkami za vpis znašel na 31. mestu.
Iz podatkov je torej razvidno, da je med mladimi veliko zanimanje za poklic vzgojiteljice oziroma vzgojitelja. Na univerzi v Mariboru so v prvem prijavnem roku prejeli 128 prijav, sprejeli so 60 študentov, v Ljubljani so prejeli 71 prijav, sprejeli so 55 študentov, na Primorskem pa so prejeli 84 prijav, sprejeli pa so 60 študentov.
Če vzamemo konkreten primer. Dijak, ki je na splošni maturi dobil petico iz matematike, slovenščine, prvega tujega jezika, prvega izbirnega predmeta in drugega izbirnega predmeta, tretji in četrti letnik pa je zaključil s štirico (prav dober uspeh), bi imel na predšolski vzgoji 87,2 točke, na medicini pa 83,6 točke.
Podrobnejše podatke o vpisih na fakultete, za katere je največ zanimanja, si lahko pogledate v spodnji tabeli.
Za poklic učitelja ni pretiranega zanimanja
Za študijski program razredni pouk je bilo zanimanje precej manjše kot za predšolsko vzgojo. Več vpisov kot razpisnih mest so imeli na Pedagoški fakulteti v Mariboru – prejeli so 95 prijav in sprejeli 70 študentov, ki so morali imeti najmanj 54 točk in na univerzi na Primorskem, kjer so prejeli 73 prijav, sprejeli 60 študentov, ti pa so za sprejem morali imeti najmanj 58 točk. Medtem v Ljubljani ni bilo omejitve vpisa, saj so razpisali 95 prostih mest, prijavilo pa se je 82 študentov.
Učiteljev na slovenskih šolah primanjkuje, pretiranega zanimanja za ta poklic pa ni zaznati niti pri generaciji, ki se je letos vpisala na fakulteto.
Omejitev vpisa prav tako ni bila potrebna za študij predmetnih učiteljev na Fakulteti za naravoslovje in matematiko ter študij dvopredmetnih učiteljev na Pedagoški fakulteti.
Manjši interes je med študenti tudi za področja, kot so poslovne in upravne vede, tehnika, proizvodne tehnologije, gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Za tovrstne študije, z izjemo gradbeništva in gozdarstva, ni bilo omejitve vpisa.
Primanjkuje zdravstvenih in socialnih delavcev, učiteljev, natakarjev, gradbenikov, inženirjev ...
Zanimalo nas je tudi, ali se izbira študija med mladimi sklada s povpraševanjem po kadrih na slovenskem trgu dela. Obrnili smo se na Zavod za zaposlovanje in tri agencije: Addeco, MojeDelo.si in Agado.
Posredniki iz agencije Agado ugotavljajo, da je v zadnjih mesecih med delodajalci več povpraševanja po profilih, kot so računovodje, električarji, gradbeni in fizični delavci, proizvodni in zdravstveni delavci. Delodajalci težko dobijo tudi delavce za strežbo, čiščenje in prodajo.
Zdravstveni delavci so zelo iskan kader.
Podobno povpraševanje delodajalcev so zaznali tudi v agenciji Addeco. "Daleč največji delež oglasov, več kot 40 odstotkov, smo na svojem portalu objavili v kategorijah proizvodnje in obrtne storitve, prodaje, turizma in gostinstva ter zdravstva in sociale," so pojasnili. Ocenjujejo sicer, da je najtežje dobiti kader v kategorijah, kot so nega za otroke in starejše, izobraževanje in znanost, varnost in zaščita, gradbeništvo ter zdravstvo in sociala. Pri slednjih beležijo največ oglasov brez prijave.
Vodja strateškega marketinga na Styria digitalmarketplaces Nina Rakonjac iz agencije MojeDelo.si pa je dejala, da opažajo, da v Sloveniji primanjkuje kadrov na vseh področjih. Med visoko kvalificiranimi profili je največje pomanjkanje strokovnjakov za informacijsko tehnologijo, elektro inženirjev, strojnih inženirjev in inženirjev mehatronike, pri nižje kvalificiranih profilih pa najbolj primanjkuje gostinskih delavcev, delavcev v proizvodnji in voznikov.
Zavod za zaposlovanje z namenom ugotavljanja položaja posameznih poklicev na trgu dela in težav delodajalcev pri kadrovanju letno izvaja raziskavo, imenovano Poklicni barometer, ki napoveduje razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela v prihodnjem letu. Raziskava vključuje 183 poklicnih skupin, pri čemer so v zadnji raziskavi, izvedeni leta 2023, ugotovili, da je za 109 poklicev napovedan primanjkljaj kadrov, za 39 poklicev je napovedano ravnovesje in za 35 poklicev presežek na trgu dela. Podrobnosti raziskave si poglejte tukaj.
Druga raziskava, ki jo opravijo na Zavodu za zaposlovanje pa je Napovednik zaposlovanja. Namen te je vpogled v kratkoročne načrte zaposlovanja ali zmanjšanja števila zaposlenih ter morebitne trenutne in predvidene prihodnje težave pri kadrovanju delodajalcev. Spomladanski rezultati te raziskave so pokazali, da bodo v prihodnjega pol leta najpogosteje iskani delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilci, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v uradih, hotelih in drugih ustanovah, prodajalci, elektroinštalaterji ter vozniki avtobusov.
Najvišji deleži delodajalcev, ki se soočajo s težavami pri iskanju delavcev, so po raziskavi zavoda značilni za zdravstvo in socialno varstvo (74,1 odstotka), gostinstvo (70,2 odstotka), izobraževanje (65,0 odstotka) ter za raznovrstne poslovne dejavnosti (63,8 odstotka). Podrobnejši rezultati raziskave so na voljo na tej povezavi.
Katerih poklicev je dovolj in težko najdejo zaposlitev?
Na drugi strani delo težko najdejo kandidati s srednjo in višjo ekonomsko izobrazbo, pravniki, ki nimajo specifičnega znanja in iščejo administrativno ali računovodsko delo, prav tako delavci za spletni marketing, predvsem za družbena omrežja, opažajo na agenciji Agado. Prav za zadnja dva profila beležijo največji naval med iskalci zaposlitve.
Na Addecu navajajo, da od iskalcev zaposlitve največ prijav, kar 52 odstotkov, beležijo za kategorije, kot so prodaja, proizvodnja in obrtne storitve, administrativni poklici, turizem in gostinstvo ter promet, prevoz in pomorstvo, torej profilov, po katerih je tudi s strani delodajalcev največ povpraševanja. Izjema so le administrativna dela, za katera ni toliko oglasov, a so med iskalci zaposlitve zelo zaželena.
Delo prek spletne strani Deloglasnik.si išče tudi veliko delavcev iz tujine, predvsem Indonezije, Nepala, Indije in Afganistana.
Medtem na agenciji MojeDelo.si menijo, da presežkov skoraj ni. "Nastanejo samo v primerih, ko neko podjetje preneha delovati in se začasno pojavi večje število določenega kadra. Za Slovence sicer velja, da smo prilagodljivi, da hitro poiščemo novo rešitev tudi s pomočjo prekvalifikacije," je pojasnila Rakonjac.
Po izkušnjah, ki jih imajo na Addecu, se primanjkljaj v proizvodnji in prodaji pokrije na račun selitev zaposlenih iz na primer zdravstva, ali pa z zaposlovanjem tujcev v proizvodnji. Trenutno sicer beležijo presežek delavcev iz tujine – Indonezije, Nepala, Afganistana in Indije. Izstopajo predvsem delavci iz Indonezije. Addecovo spletno stran Deloglasnik.si je namreč letos obiskalo kar 54 odstotkov več Indonezijcev kot lani.
"Pri mladih zaznavamo nepotrpežljivost in nezmožnost sprejemanja odgovornosti"
Med mladimi, ki iščejo svojo prvo redno zaposlitev, je po ugotovitvah agencije Agado zelo zaželeno delo v administraciji, a poudarjajo, da pri mladih iskalcih zaposlitve zaznavajo "nepotrpežljivost in včasih tudi nezmožnost sprejemanja odgovornosti".
"Predvsem imamo več negativnih izkušenj z mladimi moškimi. Odnos do dela se je spremenil in zaznavamo težave z zanesljivostjo in prilagodljivostjo mlajših iskalcev zaposlitve. Seveda pa to ne velja za vse," so poudarili. Manj zanimanja med mladimi iskalci zaposlitve zaznavajo za tehnična dela.
"Odnos do dela se je spremenil in zaznavamo težave z zanesljivostjo in prilagodljivostjo mlajših iskalcev zaposlitve," opažajo na agenciji.
Brezposelni iskalci prve zaposlitve s terciarno izobrazbo, pretežno mladi po zaključeni fakulteti so ob koncu avgusta 2024 po raziskavi zavoda za zaposlovanje imeli zaposlitvene cilje v poklicih, kot so ekonomist, grafični in multimedijski oblikovalec, strokovnjak za prodajo, oglaševalec in tržnik, vizualni umetnik, filozof, zgodovinar in politolog, poslovni sekretar, sociolog, antropolog, prevajalec, tolmač, lektor in drugi jezikoslovec, biolog, botanik, zoolog, programer, pravni strokovnjak, arhitekt, psiholog, organizator konferenc in dogodkov, predmetni učitelj v osnovni šoli, komercialni zastopnik za prodajo, tehnik operater oddajnih in avdiovizualnih naprav ter strokovni sodelavec v galerijah, muzejih in knjižnicah.
Kadra ni, tisti, ki bi delali, pa nimajo kompetenc ali jih odvračajo slabi delovni pogoji
Delodajalci so v raziskavi Zavoda za zaposlovanje navedli tudi ključne razloge za težave pri iskanju kadra za prosta delovna mesta po posameznih poklicih.
Več kot dve tretjini delodajalcev (71,2 odstotka) meni, da iskanega kadra ni, 16,7 odstotka jih je ocenilo, da je ključni problem iskanja kadra v primanjkljajih kandidatov, saj nimajo ustreznega znanja, veščin in kompetenc, 12,1 odstotka pa ocenjuje, da kandidate od prijav na razpisana delovna mesta odvračajo slabi delovni pogoji, na primer večizmensko delo in delo ob praznikih, vikendih, nizke plače in težko fizično delo.
