Torek, 16. 7. 2019, 12.29
4 leta, 9 mesecev
Poslanec bi migrantu poslal "šus v glavo". Ker je premalo konkreten, ga ne bo nihče preganjal.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,39
40
Na seji parlamentarnega odbora je poslanec SNS Dušan Šiško o migrantu, ki je nedavno blizu meje z Italijo z nožem poškodoval taksista in policista, dejal: "Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo." A na policiji - direktorica Tatjana Bobnar je bila prisotna na seji - so za 24ur.com dejali, da poslanca za tako izjavo ne morejo preganjati. Zakaj ne?
"To, kar se dogaja zdaj, da je pri Italiji enega taksista malo z nožem ranil, policist ga je ustrelil v nogo, mi je čudno, da so mu sploh dovolili, da ga še niso ovadili sami policisti. Če bi mene vprašal, jaz bi mu dal šus v glavo. Ker take stvari …"
To je na seji odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo dejal poslanec SNS Dušan Šiško, ki pa jo je na seji odnesel celo brez opozorila.
Razočarani nad Černačem
Besedo je za njim dobila poslanka Levice Nataša Sukič, ki je predsednika odbora Zvonka Černača iz SDS pozvala, naj ukrepa. "Lepo prosim, da izrečete oster opomin, ker takih besed si pa državni zbor na tem mestu res ne more privoščiti," je dejala. A Černač se je le zahvalil za njen komentar in besedo predal dalje.
Kasneje je na neprimernost izjave opozoril še poslanec Jani Möderndorfer, ki je izrazil razočaranje nad tem, da se Černač na izjavo ni odzval: "Sem malo razočaran, iz mandata v mandat manj zavor, manj samoomejevanja, preprosto najbolj razočaran pa več nisem niti nad kolegom Šiškom, ki je to izjavil, ampak bolj nad predsednikom, ki sploh ne reagira."
Černač je v repliki poslancu nato dejal: "Vsak poslanec je pač odgovoren za svoje besede in za svoja dejanja tako, da bi v ta kontekst pa bilo le treba postaviti mogoče malo pregrobo izjavo poslanca Šiška, ki je bila podana v afektu oziroma v zanosu." Opomina mu, tako je dejal, v skladu s poslovnikom ne more izreči.
"Opomin lahko izreče predsedujoči, če poslanec govori, čeprav mu ni dal besede - ta primer ni. Če sega govorniku v besedo, tudi ta primer ni bil. Če govori o vprašanju, ki ni na dnevnem redu ali če na drugi način krši red na seji in določbe tega Poslovnika, tudi to v tem primeru ni bilo, kar se tiče poslanca Šiška, zaradi tega mu jaz opomina na podlagi 77. člena Poslovnika ne smem oziroma ne morem izreči," je dejal Černač.
"Abstraktna nevarnost ni dovolj"
Portal 24ur.com poroča, da je bila na seji prisotna tudi šefinja policije Tatjana Bobnar. Vprašali smo jo, ali je izjavo naznanila policiji.
A za 24ur.com je policija že pojasnila, da "v takšnih primerih po mnenju zakonodajalca in vrhovnega državnega tožilstva abstraktna nevarnost ni dovolj". Kot pravijo, mora biti podana konkretna nevarnost ter objektivna verjetnost kršitve javnega reda.
Vodstvo tožilstva zožilo definicijo
Na seji odbora je sedela tudi prva dama policije Tatjana Bobnar. A policija, kot so pojasnili za 24ur.com, nekonkretiziranih groženj ne preganja.
Na Siol.net smo že lani pisali o tem, zakaj tudi izjemno skrajni primeri sovražnega govora niso več preganjani, čeprav imamo v kazenskem zakoniku celoten člen posvečen kaznivemu dejanju javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Tedanja direktorica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamun je med drugim opozorila na tožilsko stališče pri obravnavi tovrstnih dejanj.
Glede potrebe po konkretizaciji groženj, ki jo v primeru Šiška omenja policija, je dejala, da je tako branje zakonodaje določilo tožilstvo. Dejala je namreč, da je tožilstvo še dodatno zožilo definicijo sovražnega govora in z internim navodilom od okrožnih državnih tožilcev zahtevalo, da primer sovražnega govora obravnavajo le takrat, ko obstaja konkretna dejavnost za kršenje javnega reda in miru.
"Same besede, tudi če so bile izvedene naklepno z namenom spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti in niso povzročile prerivanja, pretepa, poškodbe, tožilci ne morejo preganjati po kazenskem zakoniku," je povedala Kogovšek Šalamonova. Dodaja, da je definicija sovražnega govora v kombinaciji dikcije kazenskega zakonika in interpretacije tožilstva torej tako zožena, da se sovražni govor danes v Sloveniji skorajda ne preganja več.
Malo primerov na sodišče
Če je pred desetletjem več deset primerov sovražnega govora letno končalo na sodišču, je danes takšnih primerov izredno malo, je še povedala, čeprav sovražni govor zagotovo obstaja in je problematičen.
"Primeri, ki pozivajo k pobojem in izgonom na rasni osnovi, se danes ne preganjajo več, saj niso povzročili dejanskih posledic. Tudi izjemno skrajni primeri niso več preganjani," je bila kritična Kogovšek Šalamonova.
40