Ponedeljek, 10. 11. 2025, 14.36
2 tedna, 6 dni
Golob napovedal možnost prostovoljne predaje nezakonitega orožja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
"Želimo dati vsem priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona tisti, ki posedujejo doma ilegalno orožje, tega lahko izročijo policiji brez pravnih posledic," je na seji dejal Golob.
Premier Robert Golob je na današnji seji DZ, na kateri na zahtevo tako koalicije kot opozicije razpravljajo o varnostnih razmerah v jugovzhodni Sloveniji, ocenil, da je vlada s predlogom Šutarjevega zakona učinkovito, hitro in odločno odgovorila na razmere. Napovedal pa je tudi zakon, ki bo omogočil predajo nezakonitega orožja brez posledic. V koaliciji napovedujejo, da bodo predloge priporočil vladi podprli, v opoziciji pa koaliciji očitajo ignoranco in neukrepanje pri reševanju romskih vprašanj.
Golob je danes spregovoril o predlogih, ki jih je minuli teden potrdila vlada za zagotovitev večje varnosti na varnostno tveganih območjih. Kot je dejal, so spremembe nujne, da pa dopušča možnost, da v parlamentarnem postopku poslanci najdejo še boljše rešitve v smislu, da jih bodo bolje uokvirili v naš ustavni red. "Slišim in poslušam tudi opozorila stroke, slišim in poslušam opozorila nevladnih organizacij, pa vendar ne moremo se delati, kot da je vse v redu, ker ni. Ne moremo verjeti, da bo sistem, ki 30 let dokazano ni dal rezultata, sedaj dal rezultat sam od sebe, brez sprememb. Zato so te spremembe nujne," je dejal Golob.
Preventivni ukrepi pred uporabo orožja
Sprehodil se je čez predlagane ukrepe zlasti v t. i. Šutarjevem zakonu in strnil, da so ti vezani na povečanje varnosti, učinkovitejšo kaznovalno politiko do prekrškarjev in občutkom nedotakljivosti.
Pri ukrepih za zagotavljanje varnosti je izpostavil zlasti ukrepe preventive pred uporabo nezakonitega orožja. "Ne gre za pregon posedovanja orožja in samo zaradi posedovanja vstop v stanovanja ne bo mogoč, bo pa vstop v stanovanje brez odredbe mogoč takrat, ko se bo ocenilo, da obstaja ogroženost zdravja ali življenja, v takem primeru se lahko to orožje zaseže. Ne gre za hišno preiskavo, gre za zaseg orožja," je dejal Golob. Po njegovih besedah "živimo v svetu, ki drvi vedno bolj v čudne vode, uporaba orožja pa se kaže kot eno od tistih področij, kjer pride do dogodkov s tragičnimi posledicami".
Ob tem je napovedal, da bo vlada v najkrajšem možnem času pripravila predlog zakona, na podlagi katerega bodo pozvali k predaji nezakonitega orožja. "Želimo dati vsem priložnost, da še pred nastopom Šutarjevega zakona tisti, ki posedujejo doma ilegalno orožje, tega lahko izročijo policiji brez pravnih posledic. Na ta način želimo vsem tistim, ki imajo poštene namene, dati priložnost, da se tega orožja znebijo. Po preteku tega obdobja pa bomo pričakovali od policije, da takrat, ko se pojavi zaznava nedovoljene uporabe orožja, deluje učinkovito in predvsem hitro," je dejal Golob.
"Državne organe imamo zato, da zaščitijo žrtve"
Glede predlagane zaostritve kaznovalne politike do določenih kaznivih dejanj je poudaril, da se je prevečkrat zgodilo, da smo namesto žrtve ščitili storilca. Tudi zato zdaj predlagajo, da se pregon kaznivih dejanj povzročitve lahke telesne poškodbe in poškodbe ob uporabi orodja ali nevarnih predmetov začne po uradni dolžnosti. "Ni več na žrtvi, da je ona tista, ki sproža ali celo umika zahtevo po pregonu, ampak morajo to opraviti uradni državni organi. Zato jih imamo, da zaščitijo žrtve," je dejal Golob. Dokazi kot so videoposnetki, pa morajo v takih primerih veljati kot dovoljeni, je poudaril. "Ne morem pričakovati od nezavestne žrtve, da bo ona identificirala storilca," je ponazoril in dodal: "Nasilništvu moramo reči ne."
Glede pregona bagatelnih kaznivih dejanj, pa je navedel, da je tožilstvo že pred časom ugotovilo, da je pregon bistveno dražji od škode, ki so jo povzročili, zato večina teh dejanj ostane ne samo nekaznovanih, ampak tudi neprocesiranih. V ta namen se bo dejanje majhnih kraj prekvalificiralo v prekršek, ki bo kaznovan z globo, tudi na denarni socialni pomoči, če ne bo drugih sredstev in premoženja in v kolikor tudi tega ne bo, bo sankcionirana z nadomestnim zaporom, je povzel. "Verjamem, da je to eden od ključnih elementov zakona, s katerim bomo prav v jugovzhodni Sloveniji prekinili z objestnostjo, za katero si upam trditi, da je bila eden od glavnih razlogov, ki je tudi pripeljala do uboja Aleša Šutarja," je ob tem ocenil Golob.
Izpostavil je tudi zaščito mladoletnih mam in njihovih otrok, ki so po njegovih besedah največje žrtve sedanjega stanja. "Razlog za to je žal sistem državnih socialnih pomoči, sistem otroških dodatkov, po katerih je zakoniti zastopnik za otroka mladoletne mamice nekdo, ki je seveda polnoleten, dostikrat sploh ne iz njene družine. Ta tokokrog, tudi finančni, je treba prekiniti," je bil jasen premier. Zakoniti zastopnik za otroka mladoletnic bo lahko izključno Center za socialno delo do odločitve sodišča, potem pa lahko sodišče odloči drugače.
Golob je prepričan, da ko bodo začeli izvajati cel ta set ukrepov, "bodo nasilneži spoznali, da niso več nedotakljivi, bodo mali tatovi spoznali, da niso več nedotakljivi in bodo tisti polnoletni, ki izkoriščajo svoje mladoletne otroke za ustvarjanje lastnega bogastva, tudi ugotovili, da je dovolj".
V preteklosti so sicer že bile možnosti, da posamezniki brez posledic predajo orožje, za katerega nimajo ustreznih listin. Nazadnje je bila predaja prepovedanega orožja – denimo avtomatskega, vojaškega in eksplozivnega orožja ter gospodarskega razstreliva – možna konec leta 2009 oz. v začetku leta 2010. Takrat so posamezniki lahko orožje tudi legalizirali. Po podatkih, ki so jih predstavili ob izteku trimesečnega roka, je bilo skupaj 2.762 vlog, od tega 1.250 za kratkocevno orožje, 1.155 za dolgocevno orožje, kamor spadajo vse vrste pušk, in 357 vlog za vojaško orožje. Presenetilo pa je število vlog za legalizacijo brzostrelk – teh je bilo 224, navaja STA.
Razprava poslancev
"Ta ni zakon proti Romom, je zakon proti kriminalcem, ki rušijo red in mir, ne glede na narodnost ali kraj bivanja," je poudarila Avšič Bogovič.
Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič je v imenu predlagatelja priporočil vladi, ki so jih podali v koaliciji, uvodoma spomnila, da je vlada pripravila predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ali t. i. Šutarjev zakon. "Ta ni zakon proti Romom, je zakon proti kriminalcem, ki rušijo red in mir, ne glede na narodnost ali kraj bivanja," je poudarila. Po njenih besedah "bomo kriminalu jasno pokazali mejo s kazenskimi ukrepi, zasegom premoženja neznanega izvora in z odločnim ukrepanjem proti nasilju." A represija sama po sebi ne bo rešila težav, zato je za dolgoročno varnost potrebna tudi "sprememba odnosa, spoštovanje in vključevanje," je dejala.
Poslanka Levice Nataša Sukič je na seji izpostavila, da v stranki pozdravljajo, da so priporočila usmerjena v izboljšanje učinkovitosti institucij, v večje sodelovanje med njimi, krepitev socialne podpore in vključevanje lokalne skupnosti ter predstavnikov romske skupnosti v iskanje rešitev. "To je prava pot. Pot sodelovanja, ne izključevanja. V Levici razumemo, da so ljudje zaskrbljeni, da se mnogi počutijo ogrožene in da pričakujejo, da država ukrepa. A naloga odgovorne politike je, da strahov ne izkorišča, temveč jih pomirja. Da varnost gradi v skladu s temelji pravne države, demokracije, človekovih pravic in svoboščin. In prav to mora biti rdeča nit naše razprave," je dejala. Ne podpirajo pa vključevanja vojske v mešane patrulje na območjih, kjer deluje policija. "To je korak, ki ga je treba tehtati z največjo previdnostjo," je poudarila Sukič.
Medtem je bila opozicija kritična do vlade in do premierja Roberta Goloba. Po mnenju SDS je sklic današnje izredne seje zgolj poskus prikrivanja dosedanje neodzivnosti, neukrepanja in ignorance aktualne vlade do problematike, ki je prestopila vse meje. "Zato so vaša priporočila, vaši sklepi lastni vladi po treh letih in pol prvovrstni cinizem in oportunizem," je koaliciji očitala Anja Bah Žibert. Spomnila je, da je koalicija večkrat zavrnila predlagane rešitve za reševanje romske problematike iz vrst opozicije in lokalnih skupnosti. "Ko bi vsaj toliko energije, kot jo vlagate v svoj piar, namenili reševanju romske problematike, bi bilo danes drugače, ker bi se lahko pogovarjali o rezultatih," je očitala premierju. Rešitev pa SDS vidi v sprejetju zakonov županov JV Slovenije, ki jih ima koalicija na mizi že več kot tri leta in pol.
V SD menijo, da mora reševanje nasilnih dogodkov, vandalizma in kriminalitete temeljiti na dosledni vladavini prava, ki velja za vse kršitelje enako, "zato podpiramo angažiranje policije, ki mora delovati znotraj svojih pristojnosti, ne pa jih presegati ali opuščati," je poudarila poslanka Mojca Šetinc Pašek. Pomembno vlogo pri tem ima tudi politika, ki mora jasno pokazati tudi, da varnost državljanov ne sme biti poligon za nabiranje političnih točk, je opozorila.
Anže Logar iz poslanske skupine nepovezanih poslancev se je po predstavitvi predlogov vprašal, ali je to tisto, kar ljudje pričakujejo od politike. Izpostavil je, da ljudje želijo predvsem varnost in zaščito pred nasiljem, kot so pozvali tudi na protestnem shodu v Novem mestu.
Da v Sloveniji, natančneje v Prekmurju, na tem področju obstajajo primeri dobre prakse, je poudaril Ferenc Horváth iz poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti. Ob tem pa dodal, da to ne pomeni, da tam ni problemov in je vse idealno, je pa teh problemov bistveno manj kot v jugovzhodni Sloveniji: "Kar obenem pomeni, da lahko tudi z doslednim izvajanjem sedaj uveljavljene zakonodaje lahko zagotovimo normalno življenje za vse ljudi v Prekmurju. Tam se je večina županov takoj po osamosvojitvi odločila za neke vrste integracijo Romov, jim ponudila roko in omogočila osnovne življenjske pogoje. Videti je, da je bil to pravilen način, primer dobre prakse." V SD soglasno podpirajo predlog priporočil vladi v z zvezi z zagotavljanjem varnosti na jugovzhodu Sloveniji. Pričakujejo tudi, da se bo politika pri pripravi in izvajanju ukrepov poenotila, saj je pri iskanju rešitev ključno preseči politične delitve, je opozorila.
Andreja Katič, ki ji je v začetku novembra prenehala funkcija ministrice za pravosodje, je v razpravi pozdravila odločitev vlade, da potrdi predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov in ga posredujejo v parlamentarno proceduro. "Upam, da bomo v naslednjem tednu obravnavali pravosodni četverček, ki se pripravlja od leta 2014, in bo prav tako uredil učinkovitost dela sodstva in dajal odgovornost tudi na predsednika posameznega sodišča, da zagotovi sojenje v razumnem roku, ne glede na to, kdo se kje nahaja," je napovedala.
DZ o Šutarjevem zakonu predvidoma prihodnji ponedeljek
Državni zbor bo predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti ali Šutarjevega zakona obravnaval na izredni seji, ki bo predvidoma v ponedeljek, 17. novembra. O sklicu seje se bo kolegij predsednice DZ dogovoril v sredo.
Zahtevo za izredno sejo DZ so danes vložili poslanci koalicijskih Svobode, SD in Levice. O sklicu seje se bo v sredo dogovoril kolegij predsednice DZ, iz gradiva za sejo kolegija pa je razvidno, da bo ta predvidoma čez teden dni, 17. novembra.
Predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti je vlada sprejela na seji minuli teden, vsebuje pa nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Ob nekaterih pripombah in opozorilih o morebitni ustavnopravni vprašljivosti je sicer pričakovati, da bo predlog v parlamentarnem postopku še spremenjen, kar pričakujejo tudi v koalicijskih SD in Levici.
Današnja izredna seja DZ, ki sta jo predlagali tako opozicija kot koalicija, je posledica napada v Novem mestu konec oktobra, v katerem je umrl 48-letnik, napada pa je osumljen pripadnik romske skupnosti. Tudi na današnji seji je pričakovati ostro iskanje krivcev za zaostrene razmere na JV države.
Dogodek je pretresel javnost in politiko. Med drugim sta odstop podala zdaj že odhajajoča minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič. Vlada je sprejela predlog t. i. Šutarjevega zakona, ki vsebuje nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo.
