Ponedeljek, 1. 12. 2025, 16.42
1 ura, 29 minut
Svarilo: Ukrajina lahko doživi katastrofo. Ogrožene tudi države EU.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,52
Delta reke Dneper v Ukrajini
Rusija se pripravlja na močno zaostritev napadov na ukrajinsko mesto Herson. Glede na komunikacijo, ki so jo prestregli ukrajinski hekerji, bodo osrednje tarče napadov ob energetiki tudi sistemi za čiščenje vode in črpalne postaje. To bi lahko povzročilo izliv odpadnih voda v reko Dneper, kar bi vodilo do ogromne okoljske katastrofe, ki se ji ne bi mogle izogniti tudi nekatere članice Evropske unije.
Herson, mesto ob reki Dneper, ki so ga ukrajinske sile novembra 2022 osvobodile izpod ruske okupacije, Rusija pa ga je junija 2023 poplavila z razstrelitvijo jezu Kahovka in posledično izpraznitvijo akumulacijskega jezera, je še vedno ena od glavnih tarč ruske vojske.
Uničen jez hidroelektrarne Nova Kahovka v bližini Hersona
Kot poročajo ukrajinski mediji, je Rusija samo v oktobru 2025 nad Herson in okolico poslala več kot devet tisoč eksplozivnih dronov tipa FPV, najmanj 550 jadralnih bomb in od 1.500 do 1.600 topniških izstrelkov dnevno.
Tajni načrti za napad na ključno infrastrukturo Hersona
Ukrajinska 256. divizija za izvajanje kibernetskih operacij je zdaj razkrila, da so prestregli komunikacijo med različnimi ruskimi vojaškimi enotami – našli so jo med kibernetskim napadom na ruskega majorja Olekseja Jatsenka iz ruske 98. zračno-desantne divizije –, ki dokazuje, da se Rusija pripravlja na konkretno zaostritev napadov na Herson.
Poplavljeni Herson po eksplozijah na jezu hidroelektrarne Nova Kahovka, junij 2023
Glavne tarče novih usmerjenih napadov na mesto, kjer ključna infrastruktura že skoraj tri leta deluje na robu zmogljivosti, bodo energetske kapacitete, čistilne naprave oziroma sistemi za čiščenje odpadnih voda in vodne črpalne postaje, je poročal ukrajinski Kanal 24.
Ceste v okolici Hersona so prepredene z mrežami, ki vozila varujejo pred napadi ruskih brezpilotnih letalnikov.
Kot opozarjajo v Ukrajini, bi lahko šlo za usodno kombinacijo. Napadi na energetsko in vodovodno infrastrukturo bi lahko ogrozili oziroma celo povsem blokirali dostop do pitne vode za prebivalce Hersona, napadi na čistilne naprave pa bi lahko povzročili izliv odpadnih voda, potencialno nevarnih bakterij in težkih kovin v reko Dneper.
Usodno cvetenje morja
To bi povzročilo ogromno okoljsko katastrofo, ki bi močno presegla meje Ukrajine. Najprej bi prišlo do kolapsa ekosistema v delti reke Dneper. Ta se izliva v Črno morje, kjer živi okrog 20 različnih vrst cianobakterij oziroma tako imenovanih modrozelenih cepljivk.
Te lahko v primeru povečanja koncentracije organskih snovi v vodi povzročilo tako imenovano cvetenje morja oziroma površinsko goščo, ki je lahko v določenih primerih tudi strupena.
V primeru izlitja odpadnih voda v reko Dneper bi lahko bila sčasoma močno ogrožena tudi delta reke Donave, ki leži na meji med Ukrajino in Romunijo. Donava se tam izliva v Črno morje. Gre za izredno občutljiv ekosistem.
Ukrajinski okoljevarstveniki kot mogoče posledice izliva odpadnih voda v Dneper in sčasoma v Črno morje med drugim navajajo izgubo življenjskih habitatov, nalaganje težkih kovin v usedlinah na dnu voda, povečano tveganje za razvoj in prenos različnih bolezni, ki bi lahko vodilo od kolapsa ribolovnih območij in školjčišč do izumrtja rastlinskih in živalskih vrst.
Zaradi črnomorskih tokov bi bile zaradi morebitnega katastrofalnega onesnaženja Dnepra ogrožene tudi obale držav članic EU Romunije in Bolgarije ter obala Turčije.
