Torek, 8. 8. 2023, 15.52
1 leto, 4 mesece
škoda po poplavah
Poplavljeni objekti večinoma strahovito podzavarovani za primer poplav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,13
Na poplavljenih območjih so lastniki hiš in objektov začeli ugotavljati, da imajo svoje premoženje strahovito podzavarovano – v primeru poplav so stavbe povprečno zavarovane le za okoli deset tisoč evrov. Iz naših pogovorov z zavarovanci izhaja, da se za tako nizko vsoto večinoma niso zavestno odločili sami, ampak je bil to "del paketa". V zavarovalnicah priznavajo, da je velik del hiš slabo zavarovanih ali sploh ni. Takih bi bilo lahko kar tretjina hiš v Sloveniji, ocenjujejo v zavarovalnicah Triglav in Generali.
Posledice poplav, ki so pretekli konec tedna prizadele Slovenijo, so grozljive. Pod vodo sta bili skoraj dve tretjini Slovenije. Po ocenah premierja Roberta Goloba bo škoda zagotovo presegla več milijard evrov.
Ljudje, ki jih je prizadel srd narave, so se tolažili, da so vsaj zavarovani in da jim bodo škodo vsaj delno lahko povrnile zavarovalnice. A zdaj jih je doletela kruta resničnost – agenti, ki so začeli popisovati škodo na terenu, so jim pojasnjevali, da bodo zavarovalnino prejeli le, če so imeli svoje hiše zavarovane za primer "poplav in meteorne vode".
Glede na običajne splošne pogoje zavarovanja se "vremenski dogodek", ki je v petek, soboto in tudi nedeljo prizadel Slovenijo, ne more jemati kot "vihar", kjer bi bila zavarovalna vsota enaka npr. uničenju objekta zaradi požara. Šlo je namreč za "poplavljanje stalnih voda – potokov in rek" oz. poplavljanje "zaradi utrganega oblaka" ali "naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki)". To pa je posebna postavka v zavarovalnih policah.
Kot kaže, je bila večina v poplavah poškodovanih objektov podzavarovana za primer poplav.
Na tri glavne slovenske zavarovalnice – Triglav, Generali in Sava – smo naslovili vprašanje, kako se bodo odzvale na problem, da je dejanska škoda precej višja, medtem ko so ljudje menili, da so zavarovani za takšne primere, v resnici pa niso. Zanimalo nas je tudi, kakšna je povprečna zavarovalna vsota na zavarovanca za primer poplav.
Triglav: Tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb ni zavarovanih za nobeno nevarnost
"Čeprav menimo, da se splošna javnost vse bolj zaveda potencialnih nevarnosti, ki jih prinašajo tovrstni naravni pojavi, je zavarovanost na marsikaterem področju še vedno (pre)nizka. Zavedanje o pomenu zavarovanj se sicer poveča ob vsakokratnem pojavu izrednih vremenskih razmer, vendar se s časom, ki mine od nastanka takšnih dogodkov, zmanjšuje," so nam odgovorili iz zavarovalnice Triglav.
"Ocenjujemo, da okoli tretjina nepremičnin v Sloveniji, ki so v lasti fizičnih oseb, še vedno ni zavarovanih za nobeno nevarnost, medtem ko je med strankami Zavarovalnice Triglav, ki imajo sklenjeno zavarovanje doma, manj kot polovica takšnih, ki so nepremičnino dodatno zavarovale tudi za kritje škod zaradi poplavne in meteorne vode. Od izbranega paketa zavarovanj temeljnih nevarnosti in morebitnih razširitev, velikosti in tudi lege nepremičnine (npr. poplavno bolj ogrožena območja) je tako odvisna zavarovalna premija, na njeno višino pa med drugim vplivajo tudi zavarovalne vsote za posamične nevarnosti," so zapisali in dodali še:
"Višjo stopnjo zavedanja z vidika ustrezne zavarovanosti beležimo na področju avtomobilskih zavarovanj, kjer škodo zaradi poškodovanja ali uničenja vozila, ki nastane kot posledica naravnih nesreč (to je požara, potresa, neposrednega udara strele, eksplozije, viharja, toče, snežnega ali zemeljskega plazu, nenadnega zunanjega toplotnega in/ali kemičnega delovanja, poplave ter hudourniške ali visoke vode) krije kombinacija B delnega kaska. Slednjo lahko stranke sklenejo skupaj s splošnim kaskom ali z zavarovanjem avtomobilske odgovornosti (AO). Škode, ki jo lahko na avtomobilu povzročijo navedene nevarnosti, tudi poplava, namreč splošni kasko ne krije."
Generali: Na poplavljenih območjih so številni živeli v prepričanju, da pri njih do poplave ne more priti
V zavarovalnici Generali ocenjujejo , da so bila "v zadnjih masovnih naravnih nesrečah oškodovana tudi velika območja, kjer so številni živeli v prepričanju, da tam do škode zaradi poplave sploh ne more priti, zato niso imeli sklenjenega zavarovanja poplave oz. ga kljub možnosti niso povišali". Tudi oni so opozorili, da je približno tretjina zgradb v državi popolnoma nevarovanih, oziroma jih je veliko podzavarovanih.
Pojasnili so tudi, da njihova zavarovalnica res ponuja paketna zavarovanja doma z izbiro in kombinacijami več različnimi paketov kritij, kjer je v posamezen paket vključeno kritje škode za različne nevarnosti.
Generali v okviru paketa Dom ponuja izbiro in kombinacijo med tremi različnimi paketi kritij, in sicer osnovnim, ekskluzivnim in premium paketom. "Določene nevarnosti so zavarovane do višine zavarovalne vsote ali do določenih limitov, z možnostjo povišanja, določene nevarnosti pa so lahko tudi izključene," pojasnjujejo.
"Natančen obseg kritij je strankam predstavljen v prodajnih mapah, zavarovalnih pogojih in v zadnjih letih tudi z izpisom na zavarovalni polici, saj želimo, da so kritja in višina zavarovalnih vsot za določene nevarnosti vidno in jasno predstavljene (tudi v izogib manj natančnemu branju pogojev s strani stranke). Stranka tako na polici natančno vidi, ali je določena nevarnost, npr. tudi škoda zaradi nevarnosti poplave, hudournika, visoke in talne vode krita ali ne. Če je krita, je tudi navedeno, do katerega limita," dodajajo.
Kakšna je višina povprečne zavarovalne vsote, pri Generaliju težko ocenjujejo, je pa zavarovanje za nevarnost poplave vključena šele v višja paketa ekskluzivni in premium. "Prvi ima možnost povišanja limita za zavarovanje nepremičnine, drugi pa zagotavlja kritje do višine zavarovalne vsote pri zavarovanju stanovanjskih nepremičnin in premičnin," so pojasnili.
Tudi v Generaliju svetujejo svojim zavarovancem, naj ne hitijo s prijavo, saj da bodo te prijave sprejemali on obravnavali še v prihodnjih tednih. Oškodovanim strankam tudi priporočajo tudi, da med čiščenjem dokumentirajo škodo in poškodovane predmete, prav tako naj poskusijo čim bolj natančno zabeležiti škodo po prostorih in na stvareh, saj bodo tako imele seznam uničenih predmetov (oz. česa ne bodo pozabile prijaviti) ter pospešile in poenostavile postopke za izplačilo, so še sporočili iz zavarovalnice.
Na odgovore iz zavarovalnice Sava medtem še čakamo.
Vlada obljublja pomoč
Premier Robert Golob je medtem obljubil pomoč vsem, ki so v ujmah ostali brez strehe nad glavo. Med drugim je sinoči napovedal zakonske spremembe, s katerimi bi zagotovili neposredno pomoč ljudem tudi v obliki nadomestnih gradenj za prizadete družine. To naj bi potekalo v sodelovanju z občinami.
Vlada je poleg tega danes napovedala dodatno finančno podporo občinam, ki so bile letos prizadete v ujmah. Tako je danes z novim posegom v zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sklenila, da bo s predplačilom iz državnega proračuna pokrila 40 odstotkov stroškov sanacij. Po prvotnem predlogu je bil delež predviden pri 20 odstotkih.
Uničeno stanovanje Katarine iz Mengša.
Izpoved: Izplačilo zavarovalnice ne bo pokrilo niti polovice stroškov
"Glede zavarovanja sem preverila pri agentu in ugotovila, da po polici mogoče dobim 18 tisoč evrov. To mislim, da ne bi pokrilo niti polovice stroškov. Če bomo morali menjati parket, je to 10 tisoč evrov. To je noro. Kuhinja bi stala 10 tisoč, aparati 10 tisoč, parket 10 tisoč. Stroškov bo zagotovo za 80 ali 90 tisoč evrov," je za Siol.net pojasnila Katarina iz Mengša.
Na vprašanje, zakaj stanovanja ni zavarovala proti poplavam, je odgovorila: "Ker nisem vedela, da moram to dodatno zavarovati. Na polici med drugim piše tudi poplava, vdor vode, meteorne vode, izliv vode in pozicija poplave. Baje bi morala imeti drugače zavarovano, kar nisem vedela. To sem izvedela zdaj. Tako kot imamo zavarovano za potres, bi morala zavarovati tudi za poplave. Očitno gre za pavšalno zavarovanje, od katerega upam, da dobimo čim več."
"Če imaš stanovanje na hipoteko, ga moraš zavarovati za potres, za poplave pa ni nujno. Pravijo, da če tudi bi nam ponudili doplačilo za poplave, ga verjetno ne bi plačali, saj gre za precej velik znesek, recimo od 150 do 200 evrov. Celotno zavarovanje stanovanja nas je sicer stalo 270 evrov," je še izpostavila.
Pri prijavi škode po poplavah zavarovalnicam ni treba hiteti. Zavarovanci naj najprej zaščitijo lastna življenja in šele, ko je to varno, še svoje premoženje. Pred prijavo naj preverijo kritja na zavarovalnih policah, nato pa škodo čim bolj podrobno opišejo ter priložijo slikovno gradivo. Najbolje je škodo prijaviti na daljavo.
V Zavarovalnici Triglav zavarovancem svetujejo, da najprej preverijo ustreznost zavarovalne zaščite in kritja na svojih zavarovalnih policah. Nevarnost poplave na polici mora namreč biti posebej navedena kot kritje poplave in meteorne vode.
Nato pa naj v primeru škode na nepremičninah, ko je voda zalila stanovanjske prostore, naredijo čim več fotografij poškodb v notranjosti objekta - tudi ko začnejo s čiščenjem, črpanjem vode iz poplavljenih prostorov in njihovim sušenjem. Tako bo namreč viden obseg škode. Če imajo fotografije prostorov med poplavo, naj dodajo tudi te.
Pripravijo naj seznam poškodovanih oz. uničenih premičnin, račune za sanacijo, seznam poškodovanih stvari s količinami. Bolj natančen je popis škode, lažje in hitreje se škoda reši in zaključi, so poudarili.
V zavarovalnici predlagajo, da stranke seznam naredijo po prostorih in popišejo vse, kar je bilo v njih poškodovano oz. uničeno. Če je možno, naj ga dopolnijo tudi z vrednostmi teh stvari. Za vsak prostor naj zapišejo dimenzije površin in čim bolj podrobno nastalo škodo. Če je mogoče, naj poplavljene in uničene predmete spravijo do prihoda cenilca.
Ujme tega poletja v Sloveniji in širše v regiji bodo imele negativen učinek na poslovanje Zavarovalnice Triglav in Save Re. Višine škode še ne znajo oceniti, a kot poudarjajo v obeh zavarovalnicah, sta finančno stabilni in zadostno likvidni. Zavarovancem sporočajo, naj najprej poskrbijo za lastno varnost, šele nato prijavijo škodo. STA
