SiolNET. Novice Slovenija
5,11

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Pogačnik: Ustavno sodišče je v spopadu s koronavirusom prevzelo tragično vlogo

5,11

termometer

Miha Pogačnik
Foto: STA

"V primeru spopadanja s covid-19 je po mojem mnenju ustavno sodišče, govorimo o večini podpisanih pod odločbe, prevzelo za državo in narod precej tragično vlogo," je v intervjuju za tednik Demokracija povedal strokovnjak za mednarodno pravo in donedavni vodja vladne službe za zakonodajo Miha Pogačnik.

"O ustavnem sodišču sem imel ves čas in seveda še imam, vsaj kot o instituciji, visoko mnenje. Tu se je v novejši slovenski zgodovini vendarle pretežno, z različnimi izjemami, zvrstilo, kar je najboljšega v slovenskem pravu. V primeru spopadanja s covid-19 pa je po mojem mnenju ustavno sodišče, govorimo večini podpisanih pod odločbe, prevzelo za državo in narod precej tragično vlogo," je Pogačnik povedal v nedavnem intervjuju za Demokracijo.

"Sam sem podal nekaj negativnih ocen, v katerih sem se precej zadrževal v korist pozitivnega duha za narod in državo in so strokovno precej blažje od ocen nekaterih nekdanjih ustavnih sodnikov in nekdanjih sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ustavno sodišče se je samo potisnilo v precej neugodno in po mojem mnenju brez potrebe tudi neugledno situacijo ter s pravnim in z intelektualnim zanimanjem pričakujem, kako se bo iz tega izvleklo," je komentiral odločitev ustavnega sodišča in o tem, da so vladni odloki o prepovedi in omejevanju števila udeležencev na shodih v času epidemije novega koronavirusa neustavni ter o tem kako gleda na odločitve US.

Koronavirus. Cepljenje. Covid-19. PCT. Novice 10-letnik s covid-19 še vedno v bolnišnici, v intenzivi najmlajši star 31 let #video

O delu v času epidemije in vladanje z odloki

"Vladna služba za zakonodajo se je pač soočila tako z novo epidemijo kot energijo nove vlade. Oboje je terjalo večjo učinkovitost strokovnih sodelavcev, v mojem času se je dvignila za več kot 30 odstotkov. Mislim, da mi prav nihče od njih, ki jih štejem za visoko kakovostne pravne strokovnjake in sem se z njimi vseskozi posvetoval, tega ne zameri. Odloki so se sprejemali v skladu z veljavno zakonodajo, kontrolnih strokovnih prerezov je glede na digitalizirane postopke v vladi precej," je ocenil delo vlade in učinkovitost v času epidemije.

"Enako velja za odloke v zvezi z zahtevami zdravstvene situacije zaradi covida-19, kjer so sodelavci res spremljali situacijo tako rekoč 24 ur na dan. In vlada je na mestu zato, da vlada. Pri nas je ustavno in zakonsko ustrezen za poteze, na katere je namerjeno vprašanje, pač vladni odlok. Tako je tudi v primerljivih državah, ponekod pa raven spustijo celo na raven pristojnega ministra," je povedal o težavnem delu vlade v spopadanju z epidemijo in kako je to vplivalo na delo vladne službe, ko je bilo treba hitro reševati in vladati z odloki.

Odziv na izjave zunanjega ministra Logarja

Slovenski zunanji minister Anže Logar je v državnem zboru pred nekaj dnevi v odgovoru na poslansko vprašanje dejal, da je za reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško nujna diplomatska strategija in povedal: "Ob nastopu mandata smo ugotovili, da te strategije sploh ni bilo. Razen če je strategija, da se nič ne naredi in da se Republika Hrvaška toži pred sodiščem EU."

Na Twitterju se je Pogačnik odzval z naslednjim zapisom: "'Strategija', če sploh zasluži to ime, je bila strokovno ubogo nastavljena takoj na začetku mandata Pahorjeve vlade 2008. Zato sem prekinil sodelovanje z vlado, napovedal ves fiasko, ki se je na žalost tudi uresničil, in seveda doživel 12-letno MSM-diskreditacijo."

Bojana Beović Novice Bojana Beović odgovarja: bo tretji odmerek cepiva pogoj za PCT? #video

"Izjava ministra Logarja je po mojem mnenju pristna in iskrena ocena stanja, ki ga je kot minister prevzel. Jasne strategije vlad in ministrov, ki so se vrstili pred njim, res ni mogoče izluščiti. Kar zadeva mojo izjavo, pa poudarjam, da so se dogajale številne napake: pogojevanje v kontekstu vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo, neustrezna ekipa strokovnjakov, neugoden arbitražni sporazum, izbira arbitra brez ustreznega znanja in referenc ter posledično škandal komunikacije slovenske agentke z domnevno neodvisnim arbitrom, nerazumna tožba pred sodiščem Evropske unije z vsem fiaskom, ki je sledil, da ne naštevam dalje. Skratka, kompletna pravna in širša mednarodna blamaža," je komentiral postopek arbitražnega sporazuma.

"Osebno sem prekinil sodelovanje z vlado, ko mi je predsednik vlade osebno po telefonu tik pred pogajanji sporočil navodilo, ki ga kot profesionalec v mednarodnih pogajanjih nisem želel izvesti. Politika se spreminja, stroka ostaja. V politiki lahko zamenjaš stranko, v resni stroki je s teboj konec. Za svoj strokovni in osebni ugled pač moram skrbeti," je o diskreditaciji in mednarodni blamaži v času Pahorjeve vlade pojasnil Pogačnik.

O napadu in 12-letni diskreditaciji medijev

"To je bilo tudi zame res svojevrstno presenečenje in težka osebna odločitev. Večino profesionalne kariere sem namreč preživel v glavnem kot svetovalec in univerzitetni profesor. Na tem položaju sem se znašel po spletu okoliščin, saj bi moral v tem času v skladu z več etnimi pripravami s prijatelji že drugič prejadrati Atlantik in potem še Pacifik vse do Avstralije. Pa je prišel novi koronavirus in čez čas povabilo vlade. V teh hudih časih za Slovenijo povabila te izjemne ekipe nisem mogel zavrniti. Sicer pa sem se, kar morda ni tako znano, v službo vlade za zakonodajo na neki način vrnil. Tam sem namreč pred kakšnega četrt stoletja več let delal kot zunanji svetovalec za mednarodna vprašanja, v časih, ko se je Slovenija približevala Evropski uniji in se soočala z vrsto mednarodnopravno občutljivih vprašanj; spomnite se npr. t. i. izraelskega sporazuma v času Drnovškove vlade," je povedal o svoji vrnitvi na mesto vršilca dolžnosti direktorja vladne službe za zakonodajo.

"Mediji, ki jih omenjate, so me pa diskreditirali in izključevali iz razprave vse od leta 2008, ko sem, kot že rečeno, prekinil sodelovanje z vlado g. Pahorja. Sem pa, medtem ko so me domači mediji diskreditirali in ignorirali, tudi skozi hrvaške medije opozarjal na aktualne in prihodnje nesmiselne poteze. Slovenske vlade so to prebrale in niso ukrepale. Z obžalovanjem lahko ugotovim le to, da imam glede tega očitno talent napovedovanja. Sodnih preiskav proti meni ni več, je samo ena glede moje vloge pri zmanjševanju čakalnih vrst v UKC Maribor, kar mafiji v slovenskem zdravstvu seveda ne ustreza. Dolga leta utečen sistem je pač prezrl, da smo se znašli v Evropski uniji, kjer obstaja prost pretok storitev in delovne sile. Prezrl je sicer še marsikaj drugega. No, cela lepljenka tožilstva v primeru je tako bedasto prisrčna, da jo bom z veseljem, če bo treba, po segmentih tudi javno komentiral," je dodal o diskreditaciji medijev, predvsem levih, potem ko so mu očitali tudi, da naj bi proti njemu potekalo več sodnih preiskav.

Vasko Simoniti Novice Simoniti: O milijonskih zneskih se ne bom pogovarjal "na štiri oči"

O reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško

Spregovorili so tudi o odnosih s Hrvaško in sporazumu Drnovšek – Račan.

"Vsebinsko gledano resnično zelo blizu. Razumeti je treba, da je bil sporazum Drnovšek – Račan iz leta 2001, ki sem ga parafiral kot vodja tedanje pogajalske skupine, uravnotežen in dober izdelek, ki je imel pač to smolo, da ga niso pravočasno in ustrezno predstavili in razložili v hrvaškem parlamentu. Slovenija je bila v tem času pobudnik rešitev ter s tem diplomatsko in taktično superiorna, hrvaški vladi se notranjepolitično ustrezna in pravočasna potrditev rešitve ni izšla," je povedal o tem, zakaj se ni izšel sporazum Drnovšek – Račan, v katerem je sodeloval.

"Z mojim sogovorcem na hrvaški strani, akademikom Davorinom Rudolfom, sva kot posebna pooblaščenca po mnogo zastojih in nizu ribolovnih incidentov v letih 2007 in 2008 dokončno usklajevala zadnje vsebinske vidike, ki so v osnovi temeljili na neuveljavljenem sporazumu iz leta 2001 in se večinoma navezovali na tedaj medijsko izjemo izpostavljenega dojemanja pravične rešitve, ki bi bila tudi mednarodnopravno utemeljiva in bi kot takšna zagotovila trajno stabilno sožitje med narodoma," je uvodoma povedal Miha Pogačnik glede reševanja meje s Hrvaško in o tem, kako blizu rešitvi mejnega vprašanja so bili v času prve Janševe vlade.

Med letoma 2001 in 2009 je deloval kot predsednik slovenske diplomatske komisije za mejna vprašanja med Slovenijo in Hrvaško.

O razsodbi arbitražnega sodišča

"Razsodba je za Slovenijo glede na izhodišča zelo slaba. Moja mnenja glede tega so znana in so bila tudi objavljena. Ironija je, da je takratna slovenska vlada, ker po mojem mnenju ni želela priznati vseh dotedanjih napak, na vrat na nos pristopila k oblikovanju zakonskega okvira za njeno implementacijo," je komentiral, kako ocenjuje sodbo arbitražnega sodišča o arbitražnem sporazumu v Haagu, ki je leta 2017 postala znana.

Juicy Marbles Posel danes Slovenski startup dobil milijone za vegetarijanske zrezke #foto

"Hrvaška je reagirala prehitro in impulzivno in preden so se zavedeli, da je arbitražna razsodba zanje pravzaprav ugodna, so zaradi procesnih nepravilnosti že izstopili. Poti nazaj za države, ki želijo pokazati verodostojnost, v mednarodnih odnosih v takšnem primeru brez škode preprosto ni. Skratka, na tem delu severozahodnega Balkana smo se znašli v situaciji, kjer je bila prejšnja slovenska vlada navdušena nad slabim izidom arbitraže, hrvaška, ki ji gre verjetno ob tem na smeh, pa je zaradi lastne verodostojnosti ne sme priznati. Vse skupaj je pa produkt naših prejšnjih vlad in njihovih svetovalcev," je komentiral to, da Hrvaška še danes ne priznava sodbe arbitražnega sodišča.

O predsedovanju Slovenije Svetu Evropski unije

Pogačnik je v intervjuju govoril tudi o slovenskem predsedovanju Svetu EU.

"Predsedovanje Svetu Evropske unije je danes bistveno bolj obsežno in zahtevno. Izstopa pa neverjeten tempo vlade na meji človeških zmožnosti na vseh področjih in ob vseh priložnostih. V zgodovini Slovenije, dokler bo živela, bo to predsedovanje, napovedujem, zapisano kot enkratno energično in uspešno v zgodovinsko težkih časih," je dejal o primerjavi med tokratnim in prvim predsedovanjem Slovenije leta 2008.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin