Sreda, 3. 9. 2025, 20.33
2 tedna, 6 dni
Opozicija kritična do urejanja področja agrofotovoltaike v noveli zakona o kmetijskih zemljiščih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Državni zbor je danes opravil tudi prvo obravnavo predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim prinaša ukrepe za trajno varovanje kmetijskih zemljišč. V razpravi je največ kritik opozicije letelo na urejanje področja agrofotovoltaike. Njihovi predstavniki so si bili enotni, da sončne elektrarne ne sodijo na kmetijska tla.
Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi je poudaril, da je namen sprememb predloga novele zakona med drugim v pospešitvi določitve območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
"V Sloveniji je trenutno 0,23 hektarja kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca, od tega le 0,08 hektarja njivskih površin na prebivalca, kar Slovenijo umešča v skupino držav z najnižjim deležem njivskih površin na prebivalca," je opozoril.
Kmetijska zemljišča krčita pozidava in zaraščanje
Osnova vsake prehranske varnosti so kmetijska zemljišča in kakovostna tla, zato je v primeru Slovenije treba bistveno strožje zavarovati najproduktivnejša kmetijska zemljišča, je dodal. "Do izgub prihaja zaradi pozidave ali zaraščanja kmetijskih zemljišč. Najbolj skrb vzbujajoče je, da so bile v zadnjih desetletjih zaradi pozidave izgubljene predvsem njive z visokim proizvodnim potencialom," je poudaril.
Ob tem je dejal, da novela zakona predvideva tudi omejitve postavitve agrofotovoltaike na kmetijska zemljišča z bonitetno oceno do 35 točk, pri čemer mora biti dejanska raba teh površin opredeljena kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju ali trajni travnik.
"Načrtovanje fotovoltaike na kmetijskih zemljiščih ni več dopustno. Izkazalo se je namreč, da za potrebe postavitve agrofotovoltaike na drugih kmetijskih rabah ne razpolagamo z dovolj podatki glede omejitve proizvodnega potenciala, vpliva na kmetijske pridelke, predvsem povezave z različnimi tipi fotovoltaične opreme," je razložil. Dodal je, da je treba zaradi pomanjkanja podatkov najprej izvesti pilotne projekte, ki bodo podlaga za nadaljnjo morebitno spreminjanje tega področja.
Zasolili cene spremembe namembnosti
Med ključnimi spremembami novele je Kosi opozoril tudi na dvakratni dvig višine odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer bi radi odvrnili investitorje od pozidave najboljših kmetijskih zemljišč, in predlog ureditve, da lahko namakalne sisteme gradijo tudi druge pravne osebe s področja kmetijstva. Po trenutni ureditvi jih lahko namreč gradi le sklad kmetijskih zemljišč.
V koalicijskih strankah so si bili v predstavitvi stališč poslanskih skupin enotni, da novela zakona prinaša pomembne izboljšave na področju varstva najboljših kmetijskih zemljišč, krepitve prehranske varnosti in prilagajanja na podnebne spremembe in zeleni prehod.
Varovanje kmetijskih zemljišč
V Gibanju Svoboda so med ključnimi novostmi med drugim izpostavili zvišanje odškodnin za spremembo namembnosti najboljših zemljišč, poenostavitev postopkov na področju izgradnje namakalnih sistemov in rastlinjakov ter transparentno ureditev področja agrofotovoltaike, ki ne bo več urejeno v zakonu v pristojnosti ministrstva za okolje. "Prepričani smo, da je predlog ureditve postavitve agrofotovoltaike dober, predvsem pa, da je na strani varovanja kmetijskih zemljišč," je dejal poslanec Jernej Žnidaršič.
Zavračanje agrofotovoltaike
S tem se niso strinjali v opozicijski SDS. Njihov poslanec Tomaž Lisec se je spraševal, ali bodo slovenski kmetje na podlagi pilotnih projektov na področju agrofotovoltaike "talci agresije predvsem dveh drugih ministrstev v tej vladi glede tiščanja sončnih panelov v zeleni prehod na škodo slovenskega kmeta in pa slovenske samooskrbe".
Opozoril je tudi na možnost postavitve vetrnih elektrarn na kmetijska zemljišča z boniteto do 40 bonitetnih točk brez izvajanja omilitvenih ukrepov. "Pričakovali smo veliko več od tega zakona, naredili pa ste očitno zelo malo, nekaj ste prestavili v prihodnost, spet pa ste dali prednost sončnim kraljem na drugih ministrstvih pred slovenskim kmetom," je izpostavil.
Elektrike se ne da jesti
Skrb glede tega, da ne bi "pred hrano izbrali elektrike", pa so izrazili tudi v poslanski skupini NSi. "Nekoliko skrbi možnost pilotnih projektov, ki naj bi bila mogoča na vseh kmetijskih zemljiščih," je dejala Vida Čadonič Špelič.
Dotaknila se je tudi predvidenega dviga višine nadomestila za spremembo namembnosti zemljišč. "Občine temu nasprotujejo, ker mislijo, da bo to dodatno obremenilo občinske proračune. V Novi Sloveniji smo na eni strani zagovorniki kmeta, na drugi strani pa tudi razumemo občine in župane, ki so razvojno naravnani in želijo graditi, zato je prav, da za drugo branje pripravljavec zakona naredi še ta napor in se pogovori z župani, do kod jim lahko gre naproti," je dejala.
Do rešitev glede agrofotovoltaike pa so bili kritični tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. "Stališče kmetijske stroke je tu povsem jasno in ga podpiramo – prostor za sončne elektrarne je na milijonih kvadratnih metrov streh in na degradiranih območjih, ne pa na kmetijskih zemljiščih," je bil jasen poslanec Tine Novak.
"Lobistični zakon"
V nadaljevanju razprave je bilo mogoče predvsem s strani opozicijskih poslancev slišati očitke o tem, da gre, kot se je izrazil poslanec Jožef Horvat iz NSi, pri noveli zakona tudi za "lobistični zakon", pri čemer je lobist znan. Dvom o pilotnih projektih na področju agrofotovoltaike je izrazil tudi poslanec Jožef Lenart. "Preveč je tukaj neznank in ugotavljam, da zadeva ne bo zavarovala kmetijskih zemljišč ter da potem tudi ne moremo priti do večje preskrbe s hrano," je ocenil.
V bran vzpostaviti tovrstnih projektov, ki lahko v prihodnosti podajo odgovore na trenutno še vedno veliko neznanih vprašanj, pa se je postavil Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda. Ob tem je spomnil, da se en takšen pilotni projekt pod okriljem raziskovalnih in izobraževalnih ustanov že izvaja pri Lukovici.
