Ponedeljek, 11. 7. 2022, 21.24
2 leti, 5 mesecev
Odbor DZ je odločil: vrata do zamenjave vodstva RTV so odprta
Odbor DZ za kulturo je danes na nujni seji z devetimi glasovi za in šestimi proti za obravnavo na seji DZ po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Koalicijski poslanci so poudarjali, da bo RTVS z njim depolitizirana, v SDS in NSi pa so podvomili o iskrenih namenih vlade.
Vladni predlog bi vodenje, upravljanje in nadzor namesto zdajšnjemu programskemu in nadzornemu svetu prepustil enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 članov. Vlada želi s predlogom na novo urediti vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta predlog uvaja enotni svet RTVS, ki bi štel 17 članov. Več kot zdaj bi bilo v njem predstavnikov zaposlenih in civilne družbe.
Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave.
Z dnem uveljavitve novele bi prenehal mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bi nadaljevali do ustanovitve sveta. Ta bi se v skladu s predlogom ustanovil najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.
Zdajšnji generalni direktor bi do imenovanja uprave opravljal svojo funkcijo kot vršilec dolžnosti, enako bi veljalo za direktorja radia in televizije. Nacionalna televizija sicer še nima direktorja s polnimi pooblastili, vendar je programski svet že podal predhodno soglasje k imenovanju nekdanjega direktorja vlade za komuniciranje Uroša Urbanijo na ta položaj. Generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough je napovedal, da bo končno odločitev o imenovanju sprejel po pogovoru z njim v tem tednu.
Na začetku razprave poslancev o posameznih členih je Tatjana Greif iz Levice dejala, da se je zgodila politična ugrabitev RTVS. Po njenem pozivu je treba takoj vzpostaviti stabilne razmere. RTVS ne sme biti politični plen in politična marioneta, je prepričana.
RTVS je javna radiotelevizija, torej od vseh, ne pa od ene politične stranke, pa je poudarila Mojca Šetinc Pašek iz poslanske skupine Svoboda. Sicer pa predlog novele po njenem pojasnilu spreminja osnovni koncept in gre v smer korporativnega nadziranja in upravljanja RTVS. "Samo za to gre in nič drugega," je opomnila.
Andrej Hoivik iz SDS je medtem ocenil, da vlada želi s predlogom novele "obglaviti" javni zavod. Kritičen je bil tudi do nujnega postopka obravnave predloga, saj po njegovih besedah na obravnavanem področju ni nobenih izrednih razmer.
Po besedah poslanke NSi Ive Dimic je prednostna naloga vlade zdaj, spremeniti ustroj RTVS, čeprav je veliko odprtih vprašanj, ki bi se jih morala lotiti. Po njenem mnenju je sicer ključno, da bi si RTVS povrnila zaupanje javnosti.
Odbor je kot dopolnila sprejel več predlogov poslanskih skupin koalicijskih strank, s katerimi med drugim sledi mnenju zakonodajno-pravne službe DZ, ali so le nomotehnična. Med vsebinskimi pa je denimo dopolnilo, ki spreminja predlagani člen o imenovanju članov v svet zavoda. V skladu z njim bodo zaposleni iz svojih vrst izbrali šest in ne le pet, kot je predlagala vlada.
Preostalih 11 članov bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij. DZ tako v skladu z dopolnilom odbora ne bo imenoval niti enega člana.
Odbor je na koncu današnje nujne seje odločil še, da predlog dopolnitve zakona o medijih, ki so ga vložili v SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V SDS so želeli z njim določiti, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v DZ oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak. Vlada ni podprla predloga, saj po njeni oceni statusno neutemeljeno izenačuje javni radiodifuzni servis in izdajatelje drugih medijev v zasebni lasti.
32