Prek meja
Sreda, 4. 2. 2026, 4.00
4 dni, 15 ur
Prek meja (71.) - Alejandro Treceño Fernández
Od Seville do Ajdovščine: kako je ljubezen do partnerke in letal Španca pripeljala v Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,47
Ko je Alejandro Treceño Fernández v Sevilli med študijsko izmenjavo Erasmus spoznal svojo partnerko, Slovenko Majo, si ni predstavljal, da ga bo življenjska pot le nekaj let pozneje vodila v Slovenijo. A prav osebna zgodba, prepletena z ljubeznijo in kariero v letalski industriji, je bila razlog, da se je oktobra 2019 preselil iz Španije in si v Sloveniji začel ustvarjati novo življenje.
V času triletnega razmerja na daljavo je Slovenijo večkrat obiskal. "Postopoma sem ugotovil, da mi je država zelo všeč, tako narava kot način življenja," pravi. Odločitev za selitev je bila dokončna: odpoved v Španiji in preselitev v Slovenijo, kjer sta s partnerko začela živeti skupaj.
Kot pravi, sta imela tudi nekaj sreče, v Slovenijo se je preselil tik pred pandemijo. "Če bi zamudila, bi morala čakati še leto ali več in vse bi bilo precej težje."
Alejandro Treceño Fernández predstavlja projekt Matisse na mednarodni konferenci o letalstvu v Berlinu, 2024, ki je ena izmed največjih priložnosti za izmenjavo inovacij in mreženje z drugimi strokovnjaki.
Prvi dnevi: sreča, a tudi birokracija
Začetek življenja v Sloveniji opisuje kot zelo pozitiven. Prvi dnevi v Sloveniji so mu ostali v zelo lepem spominu. Največjo težo je imela možnost, da je končno živel skupaj s partnerko. "Bil sem izjemno srečen. Poleg tega so bili prvi tedni precej sproščeni, saj sem imel med iskanjem zaposlitve kar nekaj prostega časa."
Manj prijeten del selitve pa je predstavljala birokracija. Obiski upravne enote, Fursa in banke ter dolge čakalne vrste so bili zanj največji izziv. "Na srečo sem imel ogromno pomoči partnerke in njene družine, ki so mi pomagali pri dokumentaciji in razlagi postopkov," poudarja.
Za svoj 30. rojstni dan si je privoščil akrobatski let v Mariboru.
Prvi obisk Slovenije leta 2017 je Alejandru omogočil spoznavanje Ljubljane in občudovanje njene kulture ter arhitekture.
Slovenija skozi oči Španca: kaj je drugače?
Prilagajanje na življenje v Sloveniji mu ni povzročalo večjih težav, saj kulturne razlike v primerjavi s Španijo niso velike. Kljub temu je opazil nekaj izrazitih razlik. Ena večjih je odvisnost od avtomobila. "V Sloveniji je avto skoraj nujen. Na začetku ga nisem mogel kupiti, ker sem čakal na dovoljenje za prebivanje, in sem se pogosto počutil omejenega zaradi slabših povezav z javnim prevozom." V Španiji je, kot pravi, javni prevoz bistveno bolje razvit in bolj uporabljen.
Opazil je tudi drugačen odnos do hišnih ljubljenčkov. Medtem ko so v Španiji psi dobrodošli skoraj povsod, je v Sloveniji njihova prisotnost v javnih prostorih še vedno precej omejena, čeprav se stanje počasi izboljšuje.
Kaj vam je v Sloveniji najbolj všeč? Gore in to, kako blizu je vse: gore, jezera, morje.
Kaj iz Španije najbolj pogrešate? Družino in več sonca pozimi.
Paella ali potica? Paella – raje imam slano hrano kot sladice. (Partnerka Maja tu doda, da že res, da drži, da ima raje paello, je pa pretekli božič prvič sam spekel potico.) Katera slovenska beseda vam je najbolj všeč? Čeprav je nenavadna, mi je pri srcu prva beseda, ki sem se jo naučil v slovenščini: črv. Radoveden sem bil, kako zveni beseda brez samoglasnikov.
Kakšen nasvet bi dali tistim, ki razmišljajo o selitvi v Slovenijo? Bodite potrpežljivi. Začetek je verjetno najtežji, saj je treba urediti veliko stvari. Zelo pomaga, če najdete tujca, ki je prišel v Slovenijo iz podobne države in razloga – saj je že šel skozi isti proces in bolje pozna, kako se spoprijeti s postopki, pogosto celo bolje kot domačini. Na koncu se stvari uredijo in ves trud se poplača.
Če bi morali Slovenijo opisati s tremi besedami, katere bi izbrali? Naravna, varna, raznolika pokrajina.
Na fotografiji je Feria de Sevilla, tradicionalni seviljski festival, poln barv, glasbe in plesa.
Učenje jezika in občutek doma
Skupaj z Bennyjem v Tamarju. S partnerko Majo sta velika ljubitelja narave in živali.
Učenja slovenščine se je lotil takoj po prihodu. Najprej je obiskoval osnovni tečaj, nato pa se učil doma s pomočjo partnerke. Danes razume skoraj vse, če sogovorniki govorijo knjižno slovenščino. Največjo težavo mu predstavljajo številna slovenska narečja: "Ko ljudje govorijo v lokalnem narečju, pogosto ne razumem določenih besed."
Kljub temu postaja vse bolj samozavesten pri govorjenju, čeprav priznava, da mu delo v angleškem okolju ne ponuja veliko priložnosti za vsakodnevno rabo slovenščine. Poleg tega Slovenci pogosto hitro preklopijo v angleščino, ko zaznajo, da je sogovornik tujec.
Na vprašanje, ali se danes v Sloveniji počuti kot doma, odgovori brez oklevanja: "Da, absolutno."
Pogled na Gibraltarsko ožino iz Tarife, kjer se stikata Atlantik in Sredozemlje.
Preplet kultur v vsakdanjem življenju
V vsakdanjem življenju se pri njem in partnerki prepletata španska in slovenska kultura, predvsem v kuhinji: "Oba rada kuhava, zato doma pripravljava jedi iz obeh držav, od paelle in tortilje do potice, obare in štrukljev." Partnerka tekoče govori špansko, doma pa se pogovarjata v zanimivi mešanici slovenščine in španščine.
Med kulturnimi razlikami izpostavlja tudi bolj mirne slovenske večere, zlasti ob koncih tedna, ko so ulice v primerjavi s Španijo skoraj prazne. Zanimivo se mu zdi tudi, da Slovenci vseh generacij radi zahajajo v visoke gore, medtem ko se v Španiji večina ljudi raje odloča za sprehode po nižjih hribih.
Smučarski skoki v Planici, kjer je občudoval spretnost in pogum tekmovalcev. Odkar živi v Sloveniji, je postal velik oboževalec tega športa.
Kariera v Pipistrelu
Po izobrazbi je letalski inženir, zato je bila zaposlitev v podjetju Pipistrel njegova glavna želja ob prihodu v Slovenijo. "Imel sem srečo, da sem našel delovno mesto, ki je ustrezalo mojim izkušnjam," pove. Danes dela v oddelku za konstrukcije, kjer s pomočjo fizike izračunava obremenitve, ki jih morajo krila letal prenesti pri ekstremnih manevrih, na primer pri letalih Nuuva ali Panthera. "Na podlagi teh rezultatov nato načrtujemo obliko in količino materiala notranje strukture," pojasni.
Poleg tega vodi projekt Evropske unije, v katerem razvijajo strukturne baterije, baterije, vgrajene v kompozitne materiale, v dejanskem letalskem delu, kar predstavlja svetovno novost.
Kot prednost dela v Sloveniji izpostavlja dinamičnost in inovativnost. "V primerjavi z velikimi sistemi, kot je Airbus, kjer sem delal prej, je Pipistrel manjši, bolj fleksibilen in omogoča širši vpogled v različne faze razvoja letal. Slovenija ima zelo dobre strojne in elektroinženirje, vendar skoraj nima letalskih inženirjev, saj je študij letalstva bolj usmerjen v pilote kot v načrtovanje letal, razen nekaj Slovencev, ki študirajo v tujini. Zato mora Pipistrel zaposlovati veliko letalskih inženirjev iz tujine, kot sem jaz," pove in doda, da je multikulturno okolje v podjetju izjemno.
V Pipistrelu v Ajdovščini, kjer poteka delo na inovativnih letalskih projektih.
Pogled v prihodnost
Slovenijo vidi kot svojo dolgoročno življenjsko destinacijo. S partnerko načrtujeta gradnjo hiše, a ju pri tem ovirajo visoke cene zemljišč in nepremičnin. Poleg tega sta močno vpeta v partnerkino podjetniško zgodbo – spletno trgovino Grški zakladi, ki ponuja naravno kozmetiko iz Grčije.
Za konec opozori še na področja, kjer bi se Slovenija lahko izboljšala pri vključevanju tujcev. Med drugim omenja pomanjkljivo znanje angleščine na nekaterih upravnih enotah ter dejstvo, da so številni integracijski programi namenjeni predvsem državljanom tretjih držav, medtem ko so državljani EU pogosto izključeni.
Polhograjska Grmada – razgled na naravo in hribe, kjer je, kot pravi Alejandro, užival v pohodniških trenutkih.
