Petek, 1. 6. 2018, 17.40
6 let, 6 mesecev
Občina toži vaščane, ti pa so še vedno brez pitne vode
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,48
3
Po tem, ko je župan občine Cerkno avgusta lani obljubil ukrepe, s katerimi bi približno stotim gospodinjstvom zagotovili neoporečno pitno vodo, na vodovodu ni še nobenih sprememb. Vaščani Travnika vztrajajo pri nepokorščini in vztrajno zavračajo račune. V sredo najstarejšo med njimi kot prvo kličejo na sodišče zaradi neplačanih položnic za pitno vodo, ki je tudi po več letih še vedno nima.
Javna obravnava, v kateri Občina Cerkno toži vaščanko, ki kot velika večina drugih gospodinjstev v vasi Travnik ne plačuje položnic za pitno vodo, bo v sredo ob 8.30 na Okrajnem sodišču v Idriji.
Prvo je občina na sodišče povabila Terezijo Vončina, ki je od vseh vaščanov, ki so se odločili, da računov ne bodo plačevali, najstarejša. Na sodišču jo bo z argumenti branil sin, saj bi bili stroški odvetnika zanjo previsoki.
Vaščane skrbi, da se lahko sodba, ko bo ta znana, uporabi za primer sodne prakse v vseh preostalih tožbah gospodinjstev, ki računov ne plačujejo.
"Na občini so nam rekli, da so vzorčno izbirali, koga bodo poklicali prvega na sodišče. V naši vasi so izbrali nas, ker naj bi pritožbo poslali prvi, v Novakih nekoga, ki naj bi jo poslal drugi, in tako naprej. Ampak ne vem, ali je to mogoče, ker sva s sinom pritožbo oddala čisto zadnji dan, lovila sva zadnji rok. To pomeni, da bi morali vsi drugi pritožbe oddati še pozneje od naju," pove Terezija Vončina.
"Moje mnenje je, da so me izbrali zato, ker me poznajo, vejo, da sem stara in mislijo, da se bom zato težje branila in bodo imeli lažje delo," pove Terezija Vončina, gospa v sedemdesetih letih. Na fotografiji s svojim sinom, ki jo bo zastopal na sodišču.
Zakaj so nehali plačevati račune za pitno vodo
Prebivalci vasi Travnik so še leta 2016 za vodo krajevni skupnosti plačevali okoli 40 evrov na leto, lani pa je režijski obrat občine začel zaračunavati pitno vodo, ki pa je sicer onesnažena in zdravstveno neustrezna, po okrog sedem evrov na osebo na mesec. To za marsikatero gospodinjstvo pomeni večkratno zvišanje stroška pitne vode.
Občina je zadnja leta, po navedbah vaščana Vojka Pavšiča, pozive, naj zadevo uredijo, preprosto ignorirala. Občani so se zato zaračunavanju vode uprli in se odločili, da računov ne bodo plačevali, dokler občina ne bo poskrbela, da bo voda spet pitna. Vse račune so vztrajno zavračali in s tem upali na čimprejšnjo rešitev težave.
"Strošek znaša okrog sedem evrov na osebo in sploh ni tako velik, da ga ne bi mogli plačevati, ne bomo pa plačevali za pitno vodo, ki je nimamo," nam je lani povedal vaščan Vojko Pavšič.
Kot so povedali lani na občini, je takih 15 od 19 odjemalcev v vasi Travnik, v vsej občini Cerkno pa okrog sto od 1.600 gospodinjstev.
Na vodooskrbni sistem Jazne je priključenih 35 priključkov in skupaj 109 uporabnikov.
Zdravstveni inšpektorat do danes občini izdal za 3.750 evrov kazni
Tega, da je treba občasno vodo tudi prekuhavati, so vajeni v marsikateri občini, pri nekaterih prebivalcih Cerknega pa je to že leta obvezni stalni ukrep.
Ker občina stanja ne uredi in zgolj objavlja obvestila o prekuhavanju, ji kazni pošilja tudi zdravstveni inšpektorat. Ta občini nalaga za občinski petmilijonski proračun sicer precej nizke kazni (od 500 do tisoč evrov), a stanje se do danes še ni spremenilo.
"Občini Cerkno so bile v zvezi z upravljanjem vodooskrbnega sistema Jazne, ki oskrbuje vas Travnik, od leta 2012 do danes izrečene denarne kazni v skupnem znesku 3.750 evrov. Izrekanje denarnih kazni zaradi neizvršitve upravne odločbe je edina možnost za ukrepanje v tovrstnih primerih," nam je povedala Andreja Mojškrc z Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.
Stroškom kazni lahko prištejemo še stroške odvetniške pisarne Ivana Makuca iz Tolmina, ki v vseh zadevah, povezanih z vodo, zastopa občino. In ker je občina zavrnila možnost mediacije, ki so jo predlagali občani, ker bi bila to stroškovno bolj ugodna rešitev, te skrbi, da bodo vse stroške kasneje nosili sami z višjo vodarino.
Sprehodili smo se nad zajetjem
Analize že leta kažejo na onesnaženje. V vodi so prisotne koliformne bakterije in tudi bakterije vrste E. coli, zaradi česar je voda klasificirana kot onesnažena in jo morajo prekuhavati. Lastnike zemljišč na območju nad zajetji so na občini pred leti obvestili o tem, da je to vodozbirno območje in pri tem je ostalo.
"Odvzeti vzorci na obravnavanem sistemu skozi vsa leta izkazujejo mikrobiološko neustreznost pitne vode – tudi občasno fekalno onesnaženost -, zato velja ukrep prekuhavanja," so lani povedali na občini.
V izkaznici vodooskrbnega sistema Jazne je zapisano, da edini dosedanji potencialni vir organskega onesnaženja vode predstavljajo v neposrednem zaledju ležeča kmetija ter kmetijske površine s stalnim ali občasnim gnojenjem (njive, pašniki, travniki).
Sprehodili smo se po cesti, ki vodi nad zajetjem in si ogledali v neposrednem zaledju ležečo kmetijo, navedeno v izkaznici, ki je tik nad izvirom Mrzlica. Poleg gnoja in poleg vsega drugega, kar sicer običajno spada h kmetiji, smo nad zajetjem našli skladišče azbestne salonitne kritine, v gozdu odložene stare sode in drugo.
Nad zajetjem so skupno štiri kmetije s prostranimi pašniki, ki jih kmetje tudi polivajo z gnojnico.
Obe zajetji sta na fotografiji v območju, kamor vodijo daljnovodi.
"Glede stanja na vodovarstvenih območjih (če so določena) pojasnjujemo, da so pristojni občinski inšpektorji oziroma Kmetijski inšpektorat RS ali Inšpektorat RS za okolje, odvisno od problematike. Zdravstveni inšpektorat je pristojen le na najožjem območju zajetja," nam je pojasnila Mojškrčeva in dejala, da bodo trenutno stanje na najožjem delu zajetja ustrezno obravnavali.
Izvir Mrzlica se nahaja okoli 200 metrov pod kmetijo, kjer smo posneli fotografije. Od tu se voda izteka v vodovod Jazne.
"Prekuhavanje ne more biti dolgoročna rešitev"
"Vodo lahko prekuhavaš v izrednih razmerah nekaj dni, tega ne moreš početi ves čas. Pri tem gre tudi za veliko porabo energije. Vsak dan bi morali prekuhavati velike količine vode. Mi jo kupujemo, preprosto ne gre drugače, je pa tudi to velik strošek," pove Terezija Vončina, ki se ji to, da občina pitno vodo "zagotavlja" z objavljanjem obvestil o prekuhavanju, ne zdi prav.
Pri sosedih Vončine, tik ob njihovi hiši, je na oglasni deski ves čas obvestilo o obveznem prekuhavanju vode.
Sovaščan Vončine Vojko Pavšič je ob tem opozoril, da mora po zakonu občina zagotoviti pitno vodo, a zakon pravi, da je oporečno vodo treba prekuhati, ni pa nikjer opredeljeno z rokom, koliko časa ta ukrep lahko velja. V njihovem primeru velja že več let, vse odkar so vodo začeli spremljati z analizami.
Če bi vsak v dvočlanskem gospodinjstvu na dan porabil tri litre vode, bi bil strošek ustekleničene vode okrog 90 evrov mesečno, kar ni malo glede na ceno vodarine, zato si vaščani želijo čimprejšnjo ureditev stanja.
Kloriranje vode za male vodovodne sisteme ni primerno
Kot nam je povedal mikrobiolog Gorazd Janez Pretnar, je možnost, s katero bi prišli do neoporečne vode, tudi UV svetilka ali več teh v hišah. Strošek takšne luči za običajno gospodinjstvo, kot na primer pri Vončini ali Pavšiču, je od 100 do 200 evrov. Druga možnost je sistem ultrafiltracije, ki, kot pravi Pretnar zelo dobro deluje na primer na Rižanskem vodovodu.
Po mnenju Pretnarja bi se morale občine odločati glede na to, kaj je najbolje za ljudi, in meni, da klor nikakor ni najboljša rešitev. Dezinfekcija s klorom je zanj najslabša možnost, saj, kot pravi, je klor strup. Pretnar namreč že dlje časa natančno spremlja raziskave posledic klora.
Klor raziskave povezujejo z zamaški v srčnožilnem sistemu
"To je zelo dober naravni vir. Res ga lomijo," meni mikrobiolog Gorazd Janez Pretnar.
"Zelo veliko člankov kaže, da dolgotrajna izpostavljenost kloru vpliva na tvorjenje srčnožilnih zamaškov. V raziskavi, kjer so kokoši in golobi uživali klor, so se hitro pokazali žamaški, medtem ko se v kontrolni skupini, ki klora ni uživala, niso," razlaga Pretnar. Po njegovem mnenju pa kazni zdravstvenega inšpektorata občine vse prepogosto silijo v kloriranje, ki se zdi, zaradi neznanja najlažja ali najboljša rešitev.
"Ko je na vodovodu nastavljeno kloriranje, se klor odmerja glede na porabo. Ob večji porabi ga v vodo doteka več. Ko se zvečer zaradi cenejšega toka zaženejo pralni stroji, se poraba vode lahko zelo poveča in v sistem steče več klora. Zjutraj nato vstanemo in v kavo ali pod tušem dobimo večjo dozo klora. Kar me izjemno čudi, je, da ni nobenih omejitev, koliko klora je še dovoljeno dodajati v vodo," razloži Pretnar.
Po njegovem mnenju se da vsako vodo mikrobiološko sčistiti tudi brez klora, če v njej ni pesticidov. Kot pravi, bi bilo treba pogledati vodni vir, kako se vede ob deževju, od kod voda pride, narediti meritve.
Laboratorij, kot je njihov, si lahko na željo občine stanje ogleda in nato svetuje, kaj bi bilo najbolj primerno. Pretnar namreč meni, da se neustreznih rešitev župani in upravljavci poslužujejo prav zaradi pomanjkanja znanja in ker se nihče ne potrudi, da bi izviru vode sledil.
Kmetija Pri Bašlju, ki se ukvarja tudi z izdelavo sira, je prav tako priklopljena na vodovod Jazne in je edini javni objekt, ki je priključen na to vodovodno omrežje. Kot so nam povedali vaščani, je to edini uporabnik, ki mu je občina namestila UV luč, saj so bili prav zaradi sirarne izrecno proti kloriranju sistema. Informacijo smo želeli preveriti tudi pri lastnikih, a z nami o tem niso želeli govoriti.
Kaj se je dogajalo z vodovodom Jazne v zadnjem letu dni
Ko smo nazadnje pisali o problematiki vodnega zajetja Jazne, je župan Jurij Kavčič za televizijo Planet TV dejal, da bodo začeli iskati rešitev, najverjetneje v obliki kombinacije UV-luči in dezinfekcije. Stanje je danes še vedno enako.
Kaj se je od takrat zgodilo glede vodnega zajetja
- Občani so začeli prejemati zadnje opomine pred izvršbo.
- Občina je zavrnila predlog mediacije, s katero so se želeli vaščani izogniti stroškom sodnih postopkov.
- Na pobudo župana Jurija Kavčiča je bil 10. januarja letos sklican sestanek na temo zdravstvene neustreznosti pitne vode na vodovodu Jazne. Občina je obljubila, da bo na vodohranu Zgornje Jazne do konca meseca maja montirala dezinfekcijsko napravo in o tem sproti obveščala uporabnike.
- Rezervoar so zatem 18. 1. temeljito očištili.
- Zdravstvena inšpektorica si je 25. januarja ogledala rezervoar in na dnu rezervoarja so opazili temne lise.
- Komunala Idrija je 31. januarja rezervoar izpraznila in pregledala. V zapisnik so zapisali, da so temne lise posledica luščenja premaza in da mesta z odluščenim premazom ne pomenijo dodatnega tveganja za onesnaženje vode. Kot razlog luščenja premaza so navedli premehko vodo. Rezervoar naj bi na novo premazali čez tri do štiri leta, do takrat bodo spremljali stanje premaza. V podjetju Kema iz Puconcev, ki premaz izdeluje, pravijo, da mehka voda sama po sebi ne more biti razlog za luščenje premaza. "Luščenje se pojavi, če se podlaga nepravilno pripravi, temperature niso prave, se ne izvaja nega, ko se ta premaz gradi, na primer, če nanj pripeka direktno sonce, voda pa na to nima vpliva, ker gre za cementni material," pojasnjujejo v podjetju.
3