Torek, 11. 6. 2019, 13.32
4 leta, 10 mesecev
V iskanju naslednika Mira Cerarja
Ob Počivalšku v tekmo za vodenje SMC tudi Bulčeva? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,06
11
Evropska komisarka Violeta Bulc ves čas poudarja, da je njena trenutna prioriteta končanje bruseljskega mandata, a ne zanika, da bi jo zanimalo vodenje SMC. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek naj bi bil med najresnejšimi kandidati za ta položaj.
Gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zadnje dni omenjajo kot najverjetnejšega naslednika Mira Cerarja na čelu SMC. A tudi Violeta Bulc, ki končuje mandat evropske komisarke, v stranki pa je častna podpredsednica, ne zanika, da bi jo ta položaj zanimal.
Miro Cerar je prejšnji teden sporočil, da jeseni ne bo kandidiral za ponovno izvolitev na položaj predsednika SMC.
Dnevnik je poročal, da naj bi Cerarjevo odločitev po polomu stranke na nedavnih evropskih volitvah izzval krog okrog gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki naj bi bil po poročanju časopisa tudi najresnejši kandidat za njegovega naslednika na čelu stranke.
Osredotočena na komisarsko delo
A zadnje dni med uradniki zunanjega ministrstva, ki ga vodi Cerar, krožijo govorice, da bi se v bitko lahko podala tudi evropska komisarka Violeta Bulc. Čeprav gre, poudarimo, le za govorice, smo jih preverili v Bruslju.
Bulčeva zanimanja za položaj izrecno ne zanika. "Za zdaj še ne," so nam v njenem kabinetu odgovorili na vprašanji, ali Bulčeva razmišlja o kandidaturi za predsednico SMC in ali se je o tem s komerkoli pogovarjala. Na vprašanji, ali bo kandidirala za predsednico SMC in kaj bo delala po koncu komisarskega mandata, so nam iz njenega kabineta odgovorili: "O tem ne razmišlja." Njena prioriteta je uspešno in odgovorno opravljanje komisarke funkcije do konca oktobra, ko se konča njen mandat, so zapisali.
Deset poslancev, štirje ministri za dve leti in pol
Izkaz stranke za lansko leto kaže, da stranka zaposluje pet ljudi in je lani iz proračuna prejela 960 tisoč evrov (od tega 633 tisoč evrov iz proračuna in 303 tisoč evrov iz občinskih proračunov), pri čemer pa opozarjam, da so vključena tudi povračila stroškov kampanj (lani smo imeli referendum o drugem tiru in lokalne volitve).
Zakaj bi politike še zanimalo vodenje stranke, ki je po okroglih petih letih obstoja na nedavnih volitvah v Evropski parlament dobila klavrnih 1,6 odstotka glasov volivcev?
Tu je najprej treba poudariti, da je stranka na volitvah nastopila z osmerico relativno neznanih imen. S prvega mesta kandidatne liste je bruseljski stolček naskakoval do začetka kampanje javnosti malo znani primorski poslanec Gregor Perič, prvi obrazi stranke, kot so Cerar, Bulčeva, Počivalšek, niso kandidirali.
Kljub nedavnemu volilnemu porazu ima stranka danes še vedno pomembno vlogo v slovenskem političnem prostoru. Ima namreč:
- 10 poslancev,
- štiri ministre (Cerar je minister za zunanje zadeve, Ksenija Klampfer ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Simon Zajc minister za okolje in prostor, Počivalšek minister za gospodarski razvoj in tehnologijo),
- tri župane (Saša Arsenovič v Mariboru, Marko Virag v Beltincih in Alenka Kovač v Osilnici) ter 101 občinskega svetnika.
"Nekaj je mnenje volivcev, ki so ga pred kratkim izrazili na volitvah, drugo pa položaj v trenutni vladi, kjer je SMC s štirimi ministri še vedno močno zastopana. Do konca mandata pa sta še dve leti in pol," meni Andraž Zorko iz podjetja za javnomnenjske raziskave Valicon.
Poudarja, da je SMC še vedno druga največja vladna stranka in edina, ki lahko skupaj z LMŠ doseže koalicijsko večino. Drugi dve koalicijski partnerici, DeSUS in SAB, poleg LMŠ potrebujeta še soglasje ministrov katere od preostalih dveh partneric.
Naklonjena povezovanju
Andraž Zorko iz Valicona poudarja, da je SMC še vedno druga največja vladna stranka in edina, ki lahko skupaj z LMŠ doseže koalicijsko večino. Drugi dve koalicijski partnerici, DeSUS in SAB, poleg LMŠ potrebujeta še soglasje ministrov katere od preostalih dveh partneric.
Novo vodstvo SMC, ki bi ga sicer lahko izbirali tudi že pred jesenskim kongresom, bo odločalo o pobudi premierja Marjana Šarca, ki je predlagal povezovanje liberalnih strank pred naslednjimi volitvami. Poleg SMC, ki je pobudo pozdravila, so se pozitivno odzvali tudi v DeSUS, medtem ko so v SAB bolj skeptični.
Tako Počivalšek kot Bulčeva bi verjetno vsaj načelno podprla premierjevo idejo povezovanja, ki je Šarec do zdaj vsebinsko še ni podrobneje predstavil. "Sam sem bil vedno privrženec povezovanja. Najprej na gospodarskem, še posebej pa je to pomembno na našem razdrobljenem političnem prostoru," je prejšnji teden za Planet dejal Počivalšek.
Bulčeva Šarčeve pobude do zdaj ni komentirala, njena poteza, ko je na nedavnih evropskih volitvah sodelovala v volilni ekipi evropskih liberalcev (in ne le SMC), pa nakazuje, da je tudi sama temu naklonjena. Pred volitvami je dejala, da se namerava aktivirati tudi v slovenskem prostoru in podpreti vse liberalne liste, "še posebej" listo stranke SMC, katere članica je sama.
Miro Cerar (ob njem partnerica Mojca Stropnik) naj bi se zanimal za položaj komisarja.
Je Cerarjeva kandidatura resna?
Cerar naj bi se po neuradnih informacijah Pop TV potegoval za položaj evropskega komisarja v Bruslju, ki ga trenutno zaseda Bulčeva. Prejšnji teden je informacijo komentiral le z izjavo, da bo odločal Šarec, ta pa je nato dejal, da bo zadnjo imela vlada in da je primernih kandidatov več.
Nekdanji politik, minister in predsednik državnega zbora (DZ) Pavel Gantar je prejšnji teden v studiu Planeta opozoril, da je treba namigovanja o imenih jemati z zrnom soli. "V politiki se prvo ime za neko politično funkcijo v javnosti pogosto pojavi z namenom njegovega uničenja oziroma testiranja," meni. "Do zdaj vemo, da Cerar ne bo več kandidiral za vodenje SMC in da Šarec želi povezovanje strank. A ni nujno, da so te poteze povezane."
Izjava Pavla Gantarja:
Zorko pa ponavlja, da imata LMŠ in SMC koalicijsko večino, tako da bi z dogovorom stranki načeloma lahko Cerarja poslali v Bruselj.
O tem, koliko možnosti ima Cerar za položaj evropskega komisarja, so v oddaji Argument na Planetu prejšnji teden razpravljali bodoči evropski poslanec Milan Brglez, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede in nekdanji predsednik SD Igor Lukšič ter nekdanji novinar in urednik Dela Peter Jančič, ki ima danes svoj spletni portal. Debato si oglejte v spodnjem videu.
11