Torek, 1. 2. 2022, 14.01
2 leti, 10 mesecev
Nov obraz slovenske politike simpatizira z Markom Potrčem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
121
Urška Klakočar Zupančič in Marko Potrč
Nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, nova podpredsednica stranke Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob, je bila novembra 2020 kot komunikatorju znanosti in predlagatelju epidemioloških ukrepov bolj kot takratni vladni garnituri ter slovenski stroki naklonjena televizijskemu voditelju Marku Potrču. Ta je v času, ko se kljub strogemu zaprtju države število hospitalizacij zaradi bolezni covid-19 preprosto ni nehalo povečevati, vsak dan pa smo beležili dvomestne številke umrlih, še vedno zagovarjal švedski model odprte družbe in pristop "kar bo, pa bo".
Zdaj že nekdanja sodnica in po novem podpredsednica Golobove stranke Gibanje Svoboda Urška Klakočar Zupančič se je pred časom znašla v sodnem sporu z državnim sekretarjem Vinkom Gorenakom zaradi objav na Facebooku. Dosegla sta zunajsodni sporazum in sodišču predlagala, naj konča kazenski postopek. Zaradi izjav na Facebooku, v katerih je kritizirala aktualno vlado, se je sodnica sicer znašla tudi v disciplinskem postopku, a je bila oproščena vseh obtožb.
Z izjemo okrog 1.200 ljudi, ki so tisti mesec umrli zaradi posledic bolezni covid-19, so se na Švedskem novembra 2020, kot je v objavi na Facebooku ugotavljala nova politična desna roka Roberta Goloba, zdaj že nekdanja sodnica Urška Klakočar Zupančič, zagotovo imeli lepše kot pri nas.
V Sloveniji je bila takrat razglašena epidemija, imeli smo policijsko uro in precej obsežno zaprtost javnega življenja. Na Švedskem, ki se z boleznijo covid-19 od začetka spopada po svoje, takrat tako rekoč ni bilo omejitev, zgolj priporočila, ki pa so se jih pregovorno disciplinirani Skandinavci na splošno držali. Pri nas so tudi sredi vrhunca epidemičnega vala potekale skrivne zabave z več deset udeleženci.
Retorika, ki jo je morda res prijetno poslušati, a se izogiba težkim vprašanjem, na kar je bila primorana opozoriti tudi Zdravniška zbornica Slovenije
Švedska sproščenost je bila eden glavnih razlogov za nadaljnjo rast priljubljenosti Marka Potrča, ki ga je na družbenem omrežju izpostavila Urška Klakočar Zupančič in ki se je v zadnjem letu in pol uveljavil kot eden najglasnejših slovenskih koronaskeptikov.
Televizijski voditelj se je konec leta 2020 začasno preselil na Švedsko. Delno zato, da bi se izognil omejitvenim ukrepom v Sloveniji, delno zaradi novih poslovnih projektov.
Potrč je predvsem med slovenske nasprotnike epidemioloških ukrepov in kasneje tudi cepljenja prodrl kot glas razuma, a jim je zgolj povedal, kar so hoteli slišati. Ukrepi so neživljenjski in nepotrebni. Zaprli so nas kot živali. Maske ne delujejo. Bolezen covid-19 ni tako nevarna. Politiki nimajo pojma. Testiranje otrok je maltretiranje.
Kdor je pozorno in predvsem kritično poslušal vsebino Potrčevih videoposnetkov, je medtem lahko opazil, da Potrč govori samo o pravicah, ne pa tudi o odgovornosti do sodržavljanov. Da pogosto poziva k zaščiti najranljivejših, a nikoli dejansko ne predlaga, kako jih zaščititi. Da se izogiba zahtevnim temam, kot so enote intenzivne nege v slovenskih bolnišnicah, ki so ječale pod obremenitvijo covidnih bolnikov in v katerih je zaradi koronavirusa umiralo tudi po 40, 50 bolnikov dnevno. Temam, kot je dolgi covid, še vedno zelo nerazumljena posledica prebolevanja koronavirusne bolezni. Kot je večorganski vnetni sindrom pri otrocih, ki so bili okuženi z virusom sars-cov-2. Da je leta 2020 v Sloveniji umrlo 3.600 več ljudi od običajnega povprečja.
Zdravniška zbornica Slovenije je novembra 2020 Marku Potrču očitala, da s svojimi objavami na Facebooku, v katerih kritizira ukrepe za zajezitev epidemije covid-19, manipulira in škoduje. Med drugim so mu očitali, da v videoposnetkih svojim sledilcem pove samo tisto, kar ustreza njegovi zgodbi.
Selektivno upoštevanje švedske stroke
Marko Potrč epidemiološka priporočila švedske stroke o samozaščitnem ravnanju sicer izpostavlja le do alineje o cepljenju proti bolezni covid-19. Sam se cepiti ne želi. V svojih objavah in videoposnetkih vzbuja dvome o učinkovitosti cepljenja proti bolezni covid-19 in pogojevanja odprtosti družbe s cepljenjem, a hkrati poudarja, da nikogar noče odvrniti od cepljenja.
Podatek, da so se Švedi cepili precej bolj množično kot Slovenci, tudi s poživitvenim odmerkom, in da cepljenju proti bolezni covid-19 na splošno tudi nasprotujejo precej manj od Slovencev, boste na njegovem profilu na Facebooku iskali zaman.
Luknjasta švedska strategija "kar bo, pa bo"
Fotografija, ki je na začetku aprila v drugih evropskih državah vzbujala zavist. Medtem ko so marsikje, tudi v Sloveniji, veljali strogi ukrepi za preprečitev širjenja okužb s koronavirusom, so Švedi, tako se je zdelo, živeli, kot da se v svetu ne bi dogajalo nič pretresljivega.
Švedski svobodnjaški pristop so v prvem valu epidemije bolezni covid-19 z življenjem plačali najranljivejši člani družbe. Od začetka marca do konca junija je na Švedskem zaradi bolezni covid-19 umrlo skoraj 5.500 ljudi, v Sloveniji v enakem časovnem obdobju petdesetkrat manj (111) oziroma desetkrat manj glede na število prebivalcev.
Katastrofalna epidemiološka nepripravljenost švedskih oblasti je bila glavni vzrok za pustošenje covida v domovih za starejše, kjer je umrlo 75 odstotkov vseh dotedanjih švedskih žrtev covid-19. Švedska je panično ukrepala in domove za starejše za kar šest mesecev dobesedno spremenila v zapore, tamkajšnji stanovalci stikov z zunanjim svetom niso imeli med 1. aprilom in 1. oktobrom.
Krivulji smrti zaradi bolezni covid-19 na Švedskem in v Sloveniji. V drugi polovici leta 2021 in začetku leta 2022 je slovenska krivulja bistveno manj položna od precej bolje precepljene švedske krivulje.
V primerjavi z drugimi skandinavskimi državami, ki so podobno kot Slovenija zapirale javno življenje oziroma uvajale epidemiološke ukrepe, ki jih Švedi niso, je bila Švedska pri varovanju življenj svojih državljanov bistveno manj uspešna.
Na Švedskem je zaradi covid-19 do zdaj umrlo 15.855 ljudi oziroma 1.537 na milijon prebivalcev. Na Danskem je umrlo 3.755 ljudi oziroma 647 na milijon prebivalcev. Na Finskem je umrlo 1.990 ljudi oziroma 359 na milijon prebivalcev. Na Norveškem je umrlo 1.440 ljudi oziroma 267 na milijon prebivalcev.
Švedske oblasti so si na začetku pandemije lahko privoščile državljanom predlagati zgolj priporočila za samozaščitno ravnanje, ne uvesti obveznih ukrepov, ker vlada na Švedskem uživa višje zaupanje javnosti kot vlada v Sloveniji. Zaradi tega lahko švedske oblasti bolj računajo na to, da se bodo državljani priporočil tudi dejansko držali. Pri tem sploh ni bistven podatek, kdo je trenutno slovenski premier, saj so bili temelji nezaupanja vladi položeni že pred pandemijo covid-19. Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) se je zaupanje slovenski vladi med letoma 2015 in 2018, torej v času, ko sta vlado vodila Miro Cerar in Marjan Šarec, gibalo med 18 in 24 odstotki (glede na vse državljane Slovenije, starejše od 15 let). V istem obdobju je švedska vlada uživala od 55- do 51-odstotno podporo državljanov.
Podvojil število sledilcev na Facebooku in začel prodajati vitamine, ki so med pandemijo postali zlata jama
Prepoznavnost zaradi nasprotovanja epidemiološkim ukrepom je bila blagodejna za Potrčev osrednji profil na Twitterju. Od poletja 2020, ko je začel objavljati kritične videoposnetke, se je število uporabniških računov, ki mu sledijo, tako rekoč podvojilo. Trenutno ima kar 72 tisoč sledilcev.
Prek Facebooka Marko Potrč svojim sledilcem pogosto predlaga, naj preverijo ponudbo v njegovi spletni trgovini. Od poletja lani namreč prodaja vitamine in druga prehranska dopolnila za izboljšanje imunskega sistema ter delovanja drugih telesnih funkcij.
Industrija prehranskih dopolnil je od začetka pandemije, v času, ko se še posebej poudarja pomembnost dobrega imunskega sistema, sicer dobila velik pospešek. Po desetletju relativne stagnacije se je v letu 2020 glede na leto prej napihnila za ogromnih 14,5 odstotka, prodaja vitaminov se je v letu 2020 povečala za skoraj četrtino (24 odstotkov). Šlo je za največjo rast prodaje po dveh desetletjih, trend pa se je najverjetneje nadaljeval v letu 2021 (številke za lani še niso znane).
Preberite tudi:
121