Nedelja, 28. 5. 2023, 22.04
11 mesecev
"Nobene potrebe nimamo po pokojninski reformi na horuk"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,03
Pokojninsko reformo lahko po mnenju Marijana Papeža, direktorja ZPIZ, zaradi ugodnih razmer zastavimo premišljeno, z daljišimi prehodnimi obdobji, da zaposlenih ne spodbudimo k prezgodnjemu upokojevanju.
Razmerje med številom zaposlenih in številom upokojencev se je v zadnjih desetih letih močno popravilo. Če so še leta 2013 na vsakega upokojenca naračunali 1,38 zavarovanca, se je do konca lanskega leta to razmerje dvignilo na 1,57. Direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež meni, da je pokojninska blagajna v tako dobrem stanju kot že dolgo ne.
Država je lani za pokrivanje razlike med vplačanimi prispevki in izplačanimi pokojninami Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) iz proračuna nakazala 805 milijonov evrov, skupaj z drugimi obveznostmi pa 1,1 milijarde evrov, kar pomeni 12 odstotkov vseh prihodkov zavoda.
Znesek se bo letos zaradi danih obljub upokojencem predvidoma še povečal. Predsednik vlade Robert Golob je nedavno napovedal štiri ukrepe za upokojence, skupaj vredne 100 milijonov evrov, ki jih bo država pokrila iz proračuna, saj pokojninska blagajna nima dovolj denarja niti za pokrivanje tekočih obveznosti.
Stomilijonski paket so v upokojenskih združenjih sprejeli z mešanimi občutki. Če jih je obljubljen zimski regres pozitivno presenetil, jih je po drugi strani razočaral podatek o 1,8-odstotnem povišanju pokojnin za november, december in januar, zaradi katerega se bo zagotovljena starostna pokojnina s polno pokojninsko dobo povišala na 700 evrov.
Predlagana uskladitev bi stala 230 milijonov evrov
Poudariti je namreč treba, da je ta dvig začasen in bo veljal do februarske redne uskladitve pokojnin, za katero se še ne ve, kako visoka bo. V upokojenskih združenjih so upali, da bo vlada sledila predlogu sveta zavoda ZPIZ, ki je predlagal, da bi letos pokojnine uskladili za najmanj 3,5 odstotka. Direktor ZPIZ Marijan Papež pravi, da bi tolikšna uskladitev državo stala okoli 230 milijonov evrov, torej bistveno več od napovedanega 100-milijonskega paketa s štirimi ukrepi.
Po besedah ministra za delo Luke Mesca bi bila 3,5-odstotna uskladitev vseh pokojnin bistveno manj pravična od napovedanih ukrepov, od katerih bodo največ imeli upokojenci z nižjimi pokojninami, ki živijo pod pragom revščine.
Ekonomist Sašo Polanec opozarja, da pokojnine ne bi smele postati socialna kategorija, temveč bi morale slediti vplačanim prispevkom in obdobju zavarovanja.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec pravi, da se tak argument lahko dobro sliši, a da je pri izračunavanju pokojnin pravičnejše, če so te vezane na plačne zgodovine, "ne pa na arbitrarno vrednost, ki se je nekdo spomni". "Tudi minimalna pokojnina se morda sliši všečno, ampak s tem rušijo pokojninski sistem in spodbude, ki so v njem nastavljene. Kakšen smisel imajo potem bonusi in malusi, če dobiš zajamčeno minimalno pokojnino neodvisno od vsega," se sprašuje ekonomist, ki opozarja, da s tem pokojnine bolj kot zavarovalna postajajo socialna kategorija.
Čeprav se Papež strinja, da je v pokojninskem sistemu že precej socialnih korektivov in da bi se morala socialna politika reševati zunaj tega sistema, pa opozarja, da zadnji napovedani ukrepi vlade s solidarnostnimi dodatki ne rušijo temeljev pokojninskega sistema, saj nimajo učinkov za naprej. "Temelje sistema bi rušili, če bi se odločili za tako povišanje, da bi vsem upokojencem za nominalno enak znesek povišali pokojnine. To bi pomenilo, da pokojnina ne bi bila več odraz plačanih prispevkov in obdobja plačevanja," pravi direktor ZPIZ.
Blagajno rešujejo tudi migracije
In kakšni so sploh temelji našega pokojninskega sistema? V nasprotju s splošnim vtisom v javnosti precej dobri. Avgusta lani je na primer število zavarovancev (torej tistih, ki plačujejo prispevke) prvič preseglo milijon. Čeprav je ta številka povezana predvsem z visoko gospodarsko rastjo in rekordno nizko brezposelnostjo, kar bi se ob ohlajanju gospodarstva lahko spremenilo, pa Polanec opozarja, da nam bolje od napovedi kaže tudi pri demografiji.
"Ne gre samo za to, da se je zaradi gospodarske rasti veliko ljudi zaposlilo, število zavarovancev se je občutno povišalo tudi zaradi migracij. Če pogledate populacijske modele, so nam zadnje tri napovedi, leta 2013, 2015 in 2019, vse napovedale premalo prebivalcev. Zakaj? Ravno zaradi priliva delavcev iz tujine, ki ga niso predvideli. To nam malo blaži razmere v pokojninski blagajni," pravi ekonomist.
Lani je bilo povprečno 628 tisoč upokojencev, kar je 3.314 več kot v letu 2021. Stopnja rasti je bila po podatkih ZPIZ le 0,5-odstotna, kar je ena od nižjih stopenj rasti v zadnjih 32 letih. Razmerje med številom zavarovancev in uživalcev pokojnin iz obveznega zavarovanja je v letu 2022 znašalo 1,57 in se je povečalo v primerjavi z letom 2021, ko je znašalo 1,54.
Razmerje se izboljšuje že zadnjih deset let, saj smo leta 2013 imeli 1,38 zavarovanca na enega upokojenca. Spodbuden podatek na ZPIZ povezujejo z učinki pokojninske reforme, ki je stopila v veljavo v letu 2013 in ki je po eni strani zaostrila pogoje za upokojitev, po drugi pa uvedla spodbude za nadaljnje delo po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino.
Domače napovedi boljše od napovedi EU in OECD
Zaradi večjega števila zavarovancev trenutno več kot 80 odstotkov v strukturi prihodkov pokojninske blagajne pomenijo prispevki, razliko med prilivi iz prispevkov in izplačanimi pokojninami pa pokrije državni proračun. Tako bo tudi v prihodnje, vprašanje je samo, kako velika bo ta luknja. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec pravi, da država trenutno v proračun ZPIZ prispeva okoli 1,9 odstotka BDP.
Kljub spodbudnim podatkom tako Polanec kot Papež poudarjata, da bo pokojninska reforma nujna, saj bo na koncu prevladala spreminjajoča demografska struktura. "Dobra novica je, da nam projekcije, ki jih je izdelal Inštitut za ekonomska raziskovanja, ne kažejo tako dramatične slike, kot so jo napovedovali pri evropski komisiji in OECD. Po pokojninskem modelu, ki so ga na IER razvili Nataša Kump in soavtorji, naj bi izdatki v BDP narasli za okoli eno odstotno točko do leta 2030, do leta 2050 pa za tri odstotne točke, kar je tri točke manj od napovedi," pravi Polanec.
Zaradi ugodnih razmer imamo po Papeževem mnenju dovolj časa, da ne gremo v pokojninsko reformo na horuk. "Namesto radikalnih sprememb čez noč lahko predvidimo daljša prehodna obdobja pri spremembah starostnih mej in podaljševanju dobe. Hitri in radikalni ukrepi lahko vplivajo celo negativno, ker se nam lahko vsa generacija upokoji hitreje, kot bi se sicer," pravi direktor ZPIZ.
