Ponedeljek, 18. 1. 2021, 15.11
3 leta, 3 mesece
Ninamedia: Erjavčev DeSUS nizko, na vrhu SDS
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,47
29
Med političnimi strankami SDS premierja Janeza Janše še vedno prepričljivo vodi.
Stranka DeSUS pod vodstvom Karla Erjavca, ki ga je opozicija predlagala kot mandatarja KUL, bi po januarski javnomnenjski anketi Ninamedie, če bi bile volitve preteklo nedeljo in če upoštevamo samo glasove opredeljenih volivcev, prejela 4,7 odstotka podpore, kar je sicer malce več, kot je minimum za prestop parlamentarnega praga. Na prvem mestu še naprej ostaja največja koalicijska stranka SDS s predsednikom vlade Janezom Janšo na čelu.
Med političnimi strankami SDS premierja Janeza Janše še vedno prepričljivo vodi. Če bi bile volitve preteklo nedeljo in če upoštevamo samo glasove opredeljenih volivcev, bi SDS dobila 29,1 odstotka glasov ter pred najbližjo zasledovalko zmagala z razliko dobrih deset odstotkov.
Razlike med javnomnenjskimi anketami
Kot je razvidno iz spodnje grafike, drugouvrščena SD pod vodstvom Tanje Fajon pred tretjeuvrščeno LMŠ pod vodstvom Marjana Šarca vodi za nekaj manj kot tri odstotne točke. Če sta bili še decembra stranki izenačeni − takrat bi SD volilo 16,9 odstotka opredeljenih volivcev, LMŠ pa 16,8 odstotka, pa januarska anketa kaže na nekoliko drugačen izid volitev. Če upoštevano zgolj glasove opredeljenih volivcev, bi SD dobila 18,4-odstotno podporo, LMŠ pa bi lahko računala na 15,6-odstotno podporo opredeljenih anketirancev, kar je za dobro odstotno točko manj kot decembra.
Velike razlike med rezultati različnih raziskav so med drugim posledica različnih načinov anketiranj. Zgornja grafika tako nazorno kaže, kako deleži nihajo v daljšem obdobju po anketah agencij Parsifal za Nova24TV, Mediana za POP TV in Delo ter Ninamedia za Večer in Dnevnik.
Po anketi Vox populi bi se sicer stranka LMŠ uvrstila na mesto višje, kot ji je napovedovala anketa, ki jo je agencija Mediana opravila za Delo in smo jo objavili prejšnji teden. Pri beleženju podpore se med omejenimi anketami pojavljajo razlike tudi pri stranki Levica Luke Mesca. Po anketi Vox populi se je Levica s 14,8-odstotno podporo med opredeljenimi volivci uvrstila na četrto mesto, medtem ko ji je anketa Mediane napovedovala drugo mesto na volitvah s 16,1 odstotka vprašanih opredeljenih anketirancev.
NSi, ki je je v decembrski anketi Ninamedie dosegla 5,5 odstotka med opredeljenimi volivci, je tokrat podprlo 7,2 odstotka opredeljenih volivcev. In če je podpora koalicijski NSi v primerjavi z decembrom za dober odstotek zrasla, pa podpora upada stranki DeSUS Karla Erjavca, ki ji je po decembrski zamenjavi vodstva in izvolitvi novega-starega predsednika sicer uspelo dvigniti podporo na 5,3 odstotne točke, a januarska anketa kaže, da bi stranko upokojencev, če bi bile volitve preteklo nedeljo, volilo 4,7 odstotka opredeljenih anketirancev.
V državni zbor bi se po januarski anketi uspelo prebiti tudi stranki SAB Alenke Bratušek, ki jo je podprlo 4,4 odstotka vprašanih opredeljenih anketirancev, kar je za 0,2 odstotne točke več kot med decembrsko meritvijo, ko je dosegla 4,2-odstotno podporo. Parlamentarnega štiriodstotnega praga pa tudi v tokratni anketi ne bi prestopila koalicijska SMC, saj so ji opredeljeni volivci namenili zgolj en odstotek.
S podporo pod štiriodstotnim parlamentarnim pragom so se zvrstili:
- SNS Zmaga Jelinčiča (1,8 odstotka),
- SLS Marjana Podobnika (1,6 odstotka),
- drugo (1,5 odstotka),
- SMC Zdravka Počivalška (1,0 odstotka).
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, izvaja pa ga agencija Ninamedia. Spletna raziskava je bila izvedena med 12. in 14. januarjem, anketirali so 700 ljudi.
Javnomnenjske raziskave niso napoved rezultata volitev
Raziskave javnega mnenja pa sicer nikakor ne napovedujejo rezultata morebitnih predčasnih volitev. Dokaz za to so izkušnje iz volilnega leta 2018, ko sta se prve štiri mesece na vrhu po popularnosti po raziskavah Ninamedie, rezultate je takrat objavljala še TV Slovenija, in Mediane za POP TV, izmenjevala LMŠ Marjana Šarca in SD Dejana Židana.
Po TV SLO je bila januarja na vrhu, če upoštevamo le za stranke opredeljene volivce, SD z 22,1, februarja LMŠ z 21,2, marca SD z 20,8 in aprila SD z 20,1 odstotka. Po Mediani je bil januarja na vrhu LMŠ z 21,1, februarja LMŠ s 25,2, marca LMŠ s 23,8, aprila pa je na vrh sicer skočila SDS z 21,9 odstotka, a je bila LMŠ z 21,6 povsem blizu.
Na volitvah 3. junija pa je potem SDS volilo 24,9 odstotka, LMŠ 12,6 in SD 9,9 odstotka volivcev. Za SDS je volilo krepko več volivcev kot za SD in LMŠ skupaj. Razlike kažejo, da raziskave javnega mnenja nikakor ne napovedujejo rezultata volitev, ki bi lahko bile čez nekaj mesecev. Prej se zdi, da jih poskušajo mediji z njimi ustvarjati.
29