Janez Janša
Robert Golob
Torek, 1. 7. 2025, 4.00
14 ur, 33 minut
Javnomnenjska anketa
Stabilno vodstvo SDS in Gibanja Svoboda #anketa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,38
Raziskava javnega mnenja, ki jo je za Siol pripravil Valicon, kaže, da SDS in Gibanje Svoboda še naprej ostajata ključni politični sili, ki skupaj prepričata več kot 40 odstotkov opredeljenih volivcev. Medtem ko se krepi dvopolna tekma za prvo mesto, Gibanje Svoboda ohranja ključno pozicijo najmočnejše stranke leve sredine, kar postavlja vprašanje, ali se lahko ponovi politični scenarij, ki ga je nekoč zaznamoval Janez Drnovšek – ponoviti mandat kot vodilna stranka vladajoče koalicije. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. Socialni demokrati so v času, ko je Vladimir Prebilič napovedal ustanovitev svoje stranke, občutno okrepili podporo, medtem ko je Vesna zabeležila izrazit upad.
Prebilič v igri: SD pridobiva, Vesna izgublja
Socialni demokrati so v času, ko je Vladimir Prebilič napovedal ustanovitev svoje stranke, občutno okrepili podporo – z 9,4 na 11,9 odstotka. Po mnenju dr. Sama Uhana je mogoče rezultat SD razlagati tudi s tem, da se je stranka v zadnjem obdobju bolj odločno opredeljevala do določenih tematik, predvsem glede obrambnih izdatkov, kjer se je skupaj z Levico (ta je zrasla s 5,3 na 6,1 odstotka) jasneje pozicionirala znotraj koalicije. "To je tista točka, kjer se obe stranki, ki tvorita koalicijo poleg Gibanja Svoboda, lahko bolj odločno opredeljujeta in s tem mobilizirata svoje volivce," pravi Uhan.
SD so v času, ko je Prebilič napovedal ustanovitev svoje stranke, občutno okrepili podporo, medtem ko je Vesna zabeležila izrazit upad.
Občutno je padla podpora stranki Vesna – z 8,0 na 4,9 odstotka, kar jo postavlja tik ob rob parlamentarnega praga. Po Uhanovih besedah je ta padec lahko povezan z jasnejšim profiliranjem drugih strank znotraj koalicije, medtem ko Vesna zaradi svoje vloge ni mogla ali znala zavzeti tako določenih stališč.
Vidna rast je tudi pri stranki Resni.ca, ki je maja komaj presegala tri odstotke, zdaj pa dosega 5,4 odstotka. Demokrati so se dvignili s 5,7 na 6,3 odstotka, medtem ko je NSi izgubila del podpore in padla s 6,2 na pet odstotkov. Pirati so v rahlem padcu in so s 3,5 zdrsnili na 3,1 odstotka, s čimer ostajajo pod parlamentarnim pragom.
Trend med vsemi vprašanimi: gibanja pri manjših in neopredeljenih
Uhan ocenjuje, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno, kar potrjuje obstoj dvopolnega političnega prostora. Obe stranki, SDS in Gibanje Svoboda, sta v primerjavi z majem zabeležili manjša odstopanja, a razmerje med njima ostaja nespremenjeno. Med manjšimi strankami so najopaznejše spremembe pri Socialnih demokratih, ki so svojo podporo povečali s 7,8 na devet odstotkov, ter pri stranki Resni.ca, ki je zrasla s 6,3 na 7,2 odstotka. Podporo sta okrepili tudi Levica (s 3,9 na 4,6 odstotka) in Demokrati (s 4,1 na 5,3 odstotka), medtem ko je stranka Vesna zabeležila večji padec – s 5,8 na štiri odstotke.
NSi ostaja na enaki ravni kot prejšnji mesec, pri štirih odstotkih, medtem ko sta Pirati (s štiri na 3,7 odstotka) in SNS (s 3,3 na tri odstotke) izgubila nekaj podpore. Rahle spremembe je videti tudi pri manjših strankah, pri čemer sta Glas upokojencev (z ena na 1,5 odstotka) in t. i. "druga stranka" (z 2,5 na tri odstotke) zabeležila rahel porast. Delež neopredeljenih se je v primerjavi z majem nekoliko zmanjšal – z 12,8 na 11,3 odstotka.
Volilna udeležba ostaja visoka, a z manjšimi nihanji
Volilna udeležba ostaja razmeroma visoka, čeprav se je v primerjavi z majem nekoliko zmanjšal delež tistih, ki pravijo, da bi se volitev zagotovo udeležili. Takšnih je bilo junija 45,7 odstotka, maja pa 48,1 odstotka. Hkrati se je rahlo povečal delež tistih, ki bi se volitev verjetno udeležili – z 28,1 na 30 odstotkov. Skupno bi se torej po lastni oceni volitev udeležilo 75,7 odstotka vprašanih, kar je nekoliko manj kot prejšnji mesec (76,2 odstotka).
Rahlo se je zmanjšal tudi delež tistih, ki udeležbo ocenjujejo kot malo verjetno. V juniju je 12,6 odstotka vprašanih menilo, da se volitev verjetno ne bi udeležili (maj: 13,5 odstotka), medtem ko se jih 11,6 odstotka zagotovo ne bi odpravilo na volišča (maj: 10,3 odstotka). Po Uhanovem mnenju gre pri teh gibanjih predvsem za učinek povečane mobilizacije zaradi aktualnih tem, kot so obrambni izdatki, ter prisotnosti novih akterjev.
Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike
Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki ji anketiranci tokrat pripisujejo povprečno oceno 3,1 (maj: 3,2). Med bolje ocenjenimi so tudi minister za gospodarstvo Matjaž Han (2,8), nekdanji predsedniški kandidat Anže Logar (2,7) in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (2,6), pri čemer je večina ocen v primerjavi s prejšnjim mesecem rahlo nižjih.
Janez Janša in predsednik DS Marko Lotrič dosegata oceno 2,5, prav toliko kot prejšnji mesec. Sledijo Uroš Macerl, Matej Tonin, Asta Vrečko in Robert Golob, ki se v razponu med 2,3 in 2,4 prav tako uvrščajo v sredino lestvice. Nižje ocene sta prejela Zoran Stevanović (2,3) in Urša Zgojznik (2,3), ki zaključujeta seznam ocenjenih politikov. V primerjavi z majem je razvidno, da se povprečne ocene večine vključenih politikov gibljejo v zelo ozkem razponu, kar kaže na relativno stabilno percepcijo med volivci.
