Petek, 17. 5. 2019, 13.07
4 leta, 11 mesecev
Civilna iniciativa: Slovenija protipravno izroča migrante Hrvaški, kjer se nad njimi brutalno izživljajo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,45
49
Civilnodružbena iniciativa Info Kolpa je pripravila poročilo o izvajanju policijskih postopkov na schengenski meji, v katerem navaja, da slovenska policija sistematično onemogoča pravico do azilnega postopka ter protipravno in selektivno izroča migrante hrvaškim organom. Ti se po njihovih navedbah nad migranti "brutalno izživljajo".
Iniciativa je začela delovati spomladi leta 2018 kot odziv na številna pričevanja migrantov, da jim je bila v Sloveniji kršena pravica, da bi zaprosili za azil. Želeli so dobiti jasen odgovor na vprašanje, ali policija migrante, ki so izrazili namero, da bi zaprosili za azil v Sloveniji, v nasprotju z mednarodnopravnimi standardi in proti njihovi volji izroča hrvaški policiji, ki nad njimi izvaja sistematično fizično in psihično nasilje.
Kljub posredovanju so bili izgnani
Tako so lani vzpostavili telefonsko številko, na katero so migranti sporočili svojo lokacijo, potem ko so prečkali mejo in se znašli na območju Slovenije. Sporočili so jim svoje osebne podatke in namero, da zaprosijo za azil v Sloveniji. Te informacije so v iniciativi posredovali policiji in varuhinji človekovih pravic. Kljub njihovemu posredovanju pa se je v pomembnem deležu dokumentiranih primerov zgodilo, da so bili posamezniki izgnani na Hrvaško in od tam v Bosno in Hercegovino.
Pred dnevi je o dogajanju na hrvaški meji poročala tudi švicarska televizija.
Verižno iz Slovenije prek Hrvaške izgnani v BiH
Navedenih je 20 natančno dokumentiranih primerov, ki vključujejo telefonska sporočila migrantov, da želijo v Sloveniji zaprositi za azil. Nekateri so bili kljub temu vrnjeni na Hrvaško, nekaterim je policija omogočila prošnjo za azil, za nekatere pa ni znano, kaj se je z njimi zgodilo. Pričevanja ljudi, ki so bili verižno iz Slovenije prek Hrvaške izgnani v BiH, pa omenjajo tudi nasilje, udarce, grožnje in prisilno podpisovanje neprevedenih dokumentov, ki ga zahtevajo slovenski policisti.
V poročilu iniciativa še navaja, da je na Policijski postaji Črnomelj še maja lani 98 odstotkov vseh migrantov, ki so bili obravnavani zaradi nezakonitega prečkanja meje, izrazilo namero zaprositi za azil. Junija je ta delež padel na zgolj tri odstotke. Drastičen padec so zaznali tudi na obmejnih policijskih postajah Ilirske Bistrice in Metlike, v zadnjem času pa naj bi policija tujce izganjala tudi iz osrednje Slovenije.
V letu 2018 je zgolj po uradnih podatkih slovenska policija na Hrvaško od 9.149 ljudi, ki so prečkali mejo, izgnala 4.653 ljudi, so navedli. Podatek so črpali iz policijskih statistik, ki kažejo, da je policija lani obravnavala 9.149 nezakonitih prehodov meje, policisti pa so - citiramo letno poročilo policije - na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom vrnili 4.784 tujcev, od tega 4.653 na Hrvaško.
Čas in kraj: 11. 9. 2018, Preloka v bližini ViniceVodenje postopkov: Policijska postaja Črnomelj
Kaj se je zgodilo z osebami: Policisti PP Črnomelj so prijeli skupino 15 oseb iz Afganistana, Irana in Pakistana. Trem mladoletnim osebam so omogočili pravico do azilnega postopka, 12 drugim je bila pravica do azila onemogočena in so bili vrnjeni na Hrvaško.
Kaj se je dogajalo: 11. 9. 2018 je telefonsko številko poklicala skupina 15 ljudi iz Afganistana, Irana in Pakistana, ki je okoli 11. ure dopoldan prečkala mejo v bližini kraja Preloka pri Vinici, ki je v pristojnosti PP Črnomelj. V skupini so bile tudi družine in mladoletni. V jutranjih urah se je skupina javila na telefon. Ko je bilo pojasnjeno, da je zgolj policija pristojna za azilne postopke in je neposredna pomoč lahko kazniva, so sporočili, da lahko stopimo v stik s policijo. Okoli pol dvanajste ure so bili o prisotnosti skupine in njihovi nameri za zaprositev za azil po elektronski pošti obveščeni PP Črnomelj, Varuh človekovih pravic in PIC. Med četrto in peto uro popoldan je skupina poklicala tudi urgentno številko policije, kjer so jim svetovali, naj se premaknejo k najbližji cesti, da jih bo lahko opazila patrulja. Čez tri dni se je oseba, ki je bila v komunikaciji, javila iz azilnega kampa v Ljubljani. Izmed 15 oseb v skupini je policija trem mladoletnim omogočila pravico do azilnega postopka, 12 oseb pa je vrnila na Hrvaško.
Z izročitvijo Hrvaški jih je Slovenija izpostavila nevarnosti mučenja
Nevladniki tudi opozarjajo, da je Slovenija z izročitvijo na Hrvaško mnoge izmed njih izpostavila nevarnosti mučenja in kraj hrvaške policije. Da ta nevarnost obstaja, pričajo tako poročila aktivistov s terena kot poročila mednarodnih organizacij, so dodali.
Ugotovitve poročila in že obstoječe raziskave ter zbrana pričevanja po njihovih navedbah kažejo na skrb vzbujajočo sliko delovanja slovenske policije pri obravnavi migrantov na policijskih postajah. "Kršitve niso zgolj sporadične in odvisne od volje posameznih policistov, temveč je bilo sistematično zanikanje pravice do mednarodne zaščite zaukazano s samega vrha slovenske policije in ob vednosti vodilnih na ministrstvu za notranje zadeve," so zapisali.
Navodilo glede mešanih patrulj: Obravnavajo naj jih Hrvati
Sistematična praksa onemogočanja pravice do azila in množičnih vračanj se je po njihovih navedbah začela konec maja lani, ko je nekdanji generalni direktor policije Simon Velički v navodilu policistom naročil, naj v mešanih patruljah slovenskih in hrvaških policistov osebe, ki jih ujamejo pri ilegalnem prečkanju meje, vrnejo v obravnavo hrvaški policiji. Tudi ta dokument je objavljen v poročilu, a ne v celoti, saj želi policija razkritje nekaterih delov preprečiti s tožbo na upravnem sodišču. Nevladniki menijo, da navodilo najverjetneje vsebuje tudi usmeritve za ravnanje z migranti, ki niso v skladu z zakonodajo in osnovnimi etičnimi standardi.
Eritrejcu prošnjo za azil uspelo vložiti šele v drugo
Trditve iniciative Info Kolpa, da policisti migrantom onemogočajo pravico do azilnega postopka, je za medije danes podkrepil tudi eden izmed prosilcev za azil. Eritrejca namreč v prvem poskusu kljub izraženi prošnji za azil niso spustili v državo. To mu je uspelo šele v drugem poskusu prečkanja hrvaško-slovenske meje.
Kot je dejal, so jih policisti izprašali, kaj želijo, zakaj so prečkali mejo in zakaj so zapustili svojo državo. Čeprav jim je povedal, da želi zaprositi za azil v Sloveniji, so ga policisti vrnili na Hrvaško.
Slovenski policisti po njegovih besedah niso bili nasilni, so pa nekaterim uničili mobilne telefone. Nevladniki so sicer v poročilu navedli tudi nekaj primerov nasilja slovenskih policistov nad migranti, a to po njihovih besedah ni tako sistematično kot na Hrvaškem.
Tam se namreč nad migranti "brutalno izživljajo", so opozorili. Tudi Eritrejec je potrdil, da so jih hrvaški policisti pretepali in jim uničevali mobilne telefone. Včasih so jih tudi za 12 ur zaklenili v avto, bili so brez hrane, niso jih spustili niti na stranišče, je dejal prosilec za azil, ki težko opisuje svoje občutke ob tem ravnanju.
Na podlagi poročila, ki ga je civilna iniciativa pripravila s podporo organizacije Border Violence Monitoring, nevladniki zahtevajo takojšnje prenehanje kolektivnih izgonov na Hrvaško pod pretvezo meddržavnega sporazuma, takojšen suspenz veljave tega sporazuma ter spoštovanje temeljne pravice do mednarodne zaščite in človeškega življenja. Prav tako zahtevajo vzpostavitev civilnega nadzora nad delovanjem policije in vodenjem postopkov z migranti.
Policija zagotavlja, da nikomur ne odreka pravice do azila
Delo slovenske policije je strokovno in zakonito, se je na očitke civilnodružbene iniciative Info Kolpa odzval vodja oddelka za upravljanje meja v sektorju mejne policije Peter Skerbiš. Znova je zagotovil, da policija nikomur ne odreka pravice do mednarodne zaščite.
Zatrdil je, da policija nima navodil za zavračanje ljudi ter da so policisti seznanjeni, da morajo izpeljati ustrezen postopek, če tujec poda namero, da bo zaprosil za mednarodno zaščito. Tujcem v tem primeru omogočijo dostop do mednarodne zaščite in jih prepeljejo v azilni dom. To po njegovih navedbah storijo ne glede na to, kolikokrat je oseba že prestopila mejo.
Na Hrvaško pa po njegovih besedah vračajo le tiste, ki ne izrazijo namere po prošnji za azil. Skerbiš je pojasnil tudi postopek vračanja: ko policisti s tujcem opravijo cel postopek in zberejo dokaze, da je oseba v Slovenijo vstopila s Hrvaške, hrvaškim organom v neformalnem postopku najavijo njihovo predajo in se dogovorijo o kraju in času prevzema. Vračanje poteka v skladu s sporazumom o ponovnem sprejemu, je še zatrdil Skerbiš.
Zahtevajo popolno razkritje depeš
Poleg tega zahtevajo popolno razkritje vsebine spornih policijskih depeš in sprožitev preiskave proti nekdanjemu generalnemu direktorju policije Simonu Veličkemu, zdajšnji direktorici Tatjani Bobnar, nekdanji notranji ministrici Vesni Györkös Žnidar in nekdanjemu državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu zaradi suma zlorabe pooblastil. Zahtevajo tudi preiskavo proti posameznim policistom, ki naj bi proti migrantom uporabili čezmerno fizično silo.
Nevladniki pričakujejo tudi, da se bosta notranji minister Boštjan Poklukar in varuh človekovih pravic Peter Svetina jasno opredelila do poročila. Pri varuhu so sicer za STA pojasnili le, da trenutno preučuje vse informacije in je aktivno vključen v postopke preverjanja, ki potekajo pri njih.
Na kršitve že lani opozarjala Amnesty International Slovenije
Na kršitve pravice do azila in verižna vračanja iz Slovenije prek Hrvaške v BiH je v svojem poročilu lani opozorila že Amnesty International Slovenije (AIS). Junija 2018 je delegacija AIS v Veliki Kladuši in Bihaću v BiH intervjuvala skoraj 70 ljudi. Od tega jih je 58 prišlo do Slovenije, 51 jih je želelo v Sloveniji tudi zaprositi za azil, a so vse vrnili na Hrvaško. Nekaterim so policisti izrecno povedali, da "v Sloveniji azila ni", so zapisali v poročilu, kjer so prav tako objavili pričevanja ljudi, ki trdijo, da so bili hrvaški policisti do njih nasilni.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je takrat očitke nevladne organizacije o vračanju prebežnikov zavrnil kot neutemeljene.
49