Četrtek, 19. 11. 2020, 9.40
4 leta, 1 mesec
Novi koronavirus: tudi v sredo umrlo veliko bolnikov #video
V Sloveniji so v sredo ob 6.806 opravljenih testih potrdili 2.064 novih okužb z novim koronavirusom, kar je malce več kot v torek, ko so potrdili 2.013 novih okužb. V sredo je bilo pozitivnih 30,33 odstotka opravljenih testov. Za boleznijo covid-19 je včeraj umrlo 45 bolnikov, skupaj pa že 964 bolnikov. V bolnišnicah se je po okužbi zdravilo 1.238 bolnikov, od tega 205 na intenzivni negi. Iz bolnišnic so v sredo odpustili 78 ljudi. Po napovedih bomo v Sloveniji verjetno že jutri presegli mejnik tisoč smrti.
V torek, ko so ob opravljenih 6.813 testih potrdili 2.013 novih okužb, je delež pozitivnih testov znašal 29,55 odstotka. V sredo je bil delež pozitivnih testov še nekoliko višji. Ob 6.806 opravljenih testih so potrdili 2.064 novih okužb, kar pomeni, da je bilo pozitivnih 30,33 odstotka opravljenih testov oziroma skoraj vsak tretji opravljeni test. Do zdaj so pri nas skupaj potrdili 61.028 okužb z novim koronavirusom, skupaj pa so opravili 461.592 testov.
V državi je trenutno 19.911 aktivno okuženih, 14-dnevna pojavnost okužb na sto tisoč prebivalcev pa znaša 950 okužb. Za boleznijo covid-19 je v sredo umrlo še 45 bolnikov, skupaj pa že 964. V bolnišnicah se je po okužbi zdravilo 1.238 ljudi, od tega 205 na intenzivni negi. S pomočjo medicinskih ventilatorjev je dihalo 158 bolnikov. V torek so iz bolnišnic odpustili 78 ljudi.
Število okužb med stanovalci domov za starejše občane se je včeraj povečalo za 187, skupaj je tako trenutno okuženih 2.325 oskrbovancev. Med zaposlenimi se je število okužb včeraj povečalo za 72, skupaj aktivno okuženih je torej 874 zaposlenih v domovih za starejše občane, je sporočila vlada.
Kacin: Več odpuščenih bolnikov kot na novo sprejetih v bolnišnice
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je pojasnil, da sredini podatki o novem številu okužb niso spodbudni. "To nas vse močno skrbi, še posebej pa zdravnike in zdravstveno osebje. Razvoj dogodkov iz zadnjih nekaj mesecev namreč kaže, da se veliko število pozitivnih kaže tudi v zasedenosti bolniških postelj. To se bo pokazalo šele čez nekaj dni," je pojasnil Kacin in dodal, da veliko število na novo okuženih kaže, da se je zadnji konec tedna ponekod martinovalo več, kot so pričakovali.
Po njegovih besedah sta trenutno najbolj prizadeti pomurska in koroška regija, medtem ko je gorenjska regija zdrsnila na tretje mesto po stopnji okuženosti slovenskih regij. "Rasteta predvsem koroška in podravska regija, kjer se število okuženih še naprej povečuje," je dejal Kacin.
Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je poudaril, da je bilo število na novo sprejetih bolnikov v bolnišnice v sredo manjše od števila dnevno odpuščenih bolnikov.
Ob tem je poudaril, da je bilo število na novo sprejetih bolnikov v bolnišnice v sredo manjše od števila odpuščenih bolnikov, s čimer se je zmanjšala obremenitev slovenskih bolnišnic. Kot je pojasnil vladni govorec, je bilo včeraj hospitaliziranih 42 bolnikov manj kot dan pred tem, od tega štirje manj na oddelkih intenzivne nege.
Kacin je nato na popoldanski novinarski konferenci o izzivih bolezni covid-19 povedal, da se je vlada na današnji seji seznanila z aktualnimi epidemiološkimi razmerami in izvajanjem ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije. Kot je dejal, se je osredotočila predvsem na načine testiranja, številu novih okužb, vdoru virusa v domovih za starejše in na razmere v bolnišnicah.
"Vsak izmed nas lahko z doslednim spoštovanjem ukrepov prispeva k zamejevanju epidemije. S tem, ko ste doma, prispevate neprecenljiv del k zamejevanju stikov in k zmanjševanju širjenja bolezni covid-19. Pomagate zdravniški stroki, epidemiologom in še posebej najbolj ogroženim skupinam," je ljudi pozval Kacin.
Slovenija z najvišjo smrtnostjo v zadnjih sedmih dneh
Najbolj natančen pokazatelj trenutnega stanja koronavirusnih okužb v populaciji in trendov sta število na novo hospitaliziranih in število bolnikov na intenzivnih oddelkih, pa je na vladni novinarski konferenci dejal direktor klinike Golnik Aleš Rozman. Pojasnil pa je, da je stanje v bolnišnicah odraz stanja okuženih izpred vsaj tedna dni.
Po besedah Rozmana, ki je tudi član svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, trenutno ni mogoče napovedovati razvoja dogodkov, saj se je pred dobrim tednom spremenil sistem testiranj in s testi PCR niso testirali vseh, pač pa so mlajše družinske člane okuženih pozivali, da ostanejo doma.
Prav tako se je v zadnjem obdobju pojavilo precej hitrih testov, ki jih uporabljajo različni izvajalci na terenu, rezultatov pa vsi ne prijavljajo pristojnim službam, zato ni mogoče vedeti, koliko je morda še dodatno pozitivnih. "Sprva smo spremljali matematične modele Inštituta za varovanje zdravja in Instituta Jožef Štefan, a se je kmalu pokazalo, da se v nasprotju s pričakovani krivulja ne obrača navzdol, pač pa ostaja na visokih vrednostih, sicer ne več eksponentnih. Tako da napovedi izpred tedna dni, ki so kazale nekaj optimizma, morda niso bile najbolj zanesljive. So pa seveda odvisne od vhodnih podatkov in ti zdaj niso povsem natančni," je pojasnil Rozman.
Pri tem ga žalosti, da imamo v Sloveniji po njegovih podatkih celo najvišjo smrtnost v zadnjih sedmih dneh na 100 tisoč prebivalcev v Evropi, pri čemer razlog za to vidi v visokem deležu okuženih prebivalcev. Vzrokov za to je več, o njih je stroka v preteklosti že veliko govorila, a dejstvo je, dodaja, da če bi ukrepe spoštoval vsak posameznik, bi se število okuženih, s tem pa tudi število umrlih, znižalo.
Rozman: Uspelo nam je stabilizirati število hospitaliziranih
Ker se vsi z znaki bolezni ne gredo testirat in ker marsikdaj ne prijavljajo rezultatov pozitivnih hitrih testov, je po njegovih navedbah zato zdaj najbolj zanesljivo spremljati število na novo hospitaliziranih in število bolnikov na intenzivnih oddelkih. "Kdor je namreč tako bolan, da se ne more izogniti bolnišnici, zdravja ne more simulirati in ostati doma. To je trenutno najbolj natančen pokazatelj tega, kakšno je stanje okužb v populaciji. Je pa res, da ti podatki zaostajajo za vsaj teden dni za tistim, kar smo doslej spremljali. Stanje v bolnišnicah je tako odraz stanja okuženih izpred vsaj tedna dni," je pojasnil Rozman.
Razmere v bolnišnici Golnik so se po njegovih besedah zdaj le nekoliko stabilizirale, tako da število novo sprejetih bolnikov ne narašča več eksponentno in imajo ta trenutek na voljo še nekaj postelj. To je odraz umirjanja razmer med prebivalci, kar pa po njegovem ne pomeni, da se epidemija zmanjšuje, pač pa število okuženih vsaj ne narašča več eksponentno.
Direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman
Še vedno pa ga skrbi veliko število okuženih v domovih za starejše v njihovi bližini, od koder sprejemajo precej bolnikov. Veliko imajo tudi težav z okužbami med zaposlenimi, tako so v ponedeljek okužbo z novim koronavirusom potrdili pri precejšnjem delu zaposlenih na oddelku za interventno pulmologijo, zato odsotnost zaposlenih le s težavo kompenzirajo. Kljub temu Rozman zagotavlja, da bodo diagnostiko bolnikov s pljučnim rakom še vedno opravljali nemoteno.
"Precej naporov vlagamo v to, da pokrijemo vsa delovišča, zaposleni pa se izredno trudijo, da tudi z dodatnim nadurnim delom uspejo zagotoviti kakovostno oskrbo bolnikom. Upam, da nam bo uspelo stanje vzdrževati tako dolgo, da se razmere izboljšajo," je še dodal Rozman, piše STA.
Več kot 90 odstotkov bolnikov na intenzivni negi je imelo pridružene bolezni
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so med 1. oktobrom in 15. novembrom zdravili 698 odraslih bolnikov z boleznijo covid-19, ki so bili v povprečju stari 68 let. Na infekcijski kliniki pa je bilo hospitaliziranih tudi 27 otrok, njihova povprečna starost je bila 6,9 leta. Kot izhaja iz podatkov, ki so jih objavili na spletni strani, je bil med odraslimi obolelimi za boleznijo covid-19 najmlajši star 20, najstarejši pa 101 leto.
Pridružene bolezni je imelo 76 odstotkov bolnikov, pri čemer je šlo najpogosteje za endokrine, prehranske in presnovne bolezni ter bolezni obtočil. Na enoti za intenzivno terapijo so zdravili 124 bolnikov z novim koronavirusom. Najmlajši bolnik je bil star 34 let, najstarejši pa 86. Več kot 90 odstotkov bolnikov na intenzivni negi je imelo pridružene bolezni, poroča STA.
V UKC Ljubljana so med 1. oktobrom in 15. novembrom zdravili 698 odraslih bolnikov z boleznijo covid-19, ki so bili v povprečju stari 68 let.
Med otroki, ki so bili hospitalizirani na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je bil najstarejši star 17 let, najmlajši pa je bil novorojenček. 48 odstotkov jih je imelo pridružene bolezni. Od začetka epidemije so obravnavali tudi 34 porodnic in nosečnic, ki so bile pred porodom pozitivne na novi koronavirus, najmanj 16 pa so jih obravnavali po že preboleli okužbi. V ambulanti za patološko nosečnost, kjer so uredili tudi obravnavo nosečnic z novim koronavirusom, so obravnavali 240 takšnih nosečnic.
Kot so pojasnili v UKC Ljubljana, so v podatke vključeni le bolniki, ki so zboleli za koronavirusno boleznijo in so jih zdravili na oddelkih za omenjene bolnike. V omenjene podatke tako niso vključeni bolniki, ki so bili v bolnišnico sprejeti zaradi drugih bolezenskih stanj, in tisti, ki so potrebovali operativni poseg in so bili ob tem tudi okuženi, običajno pa so bili brez simptomov ali z malo simptomi.
Podgoršek pozval potrošnike, naj kupujejo slovensko hrano
Kmetijski minister Jože Podgoršek je na vladni novinarski konferenci vse deležnike v prehranski industriji in potrošnike pozval, naj odkupujejo in prodajajo oziroma kupujejo hrano slovenskega porekla. S tem lahko po njegovih besedah v času epidemije ogromno pomagajo kmetijskemu sektorju.
Minister Podgoršek pozval potrošnike, naj kupujejo slovensko hrano. Video: Planet.
"Koronska kriza je kmetijstvo kot panogo zelo prizadela, kljub temu da ta deluje normalno, saj želimo imeti polne police in zagotavljati prehransko varnost. Hrane je dovolj, ni potrebno panično nakupovanje in kopičenje zalog. S tem lahko pripomoremo lahko k normalnim verigam preskrbe s hrano," je poudaril Podgoršek.
Velike težave imajo po njegovih besedah prašičerejci, govedorejci, pridelovalci sadja in zelenjave ter vinski sektor. "Pridelki in živali ostajajo na kmetijskih gospodarstvih. Zato prosimo vse deležnike, da solidarno pripomorejo k temu, da se hrana slovenskega porekla odkupuje in prodaja, potrošnike pa, da izberejo hrano lokalnega izvora," je dejal minister. (STA)
61