Ponedeljek, 5. 5. 2025, 9.12
5 ur, 11 minut
Poslal je ljubezensko pismo, ki je ohromilo svet: gorje tistemu, ki bi ga odprl
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
Onel de Guzman 11. maja 2000 ob prihodu na tiskovno konferenco, na kateri je priznal, da je mogoče, da je on v splet poslal zloglasni virus ILOVEYOU, ki je povzročil kolaps desetine svetovnega interneta.
Na današnji dan pred 25 leti je bil velik del svetovnega interneta ohromljen zaradi enega najobsežnejših kibernetskih incidentov v zgodovini. Ob končnem štetju je bilo okuženih kar deset odstotkov vseh računalnikov na svetu, povzročena škoda se je merila v milijardah evrov. Krizo je zakuhal zlonamerni program oziroma tako imenovani računalniški črv ILOVEYOU (v prevodu ljubim te ali rad te imam), ki ga je razvil in 4. maja 2000 v svet poslal študent računalništva Onel de Guzman. Takrat 24-letni Filipinec jo je glede na škodo, ki jo je povzročil črv ILOVEYOU, odnesel zelo dobro, saj za svoje dejanje nikoli ni odgovarjal oziroma bil kaznovan.
Prvi res škodljiv računalniški črv
ILOVEYOU oziroma Love Bug ali ljubezenski hrošč po slovensko je bil računalniški črv. Gre za zlonamerni program s sposobnostjo samodejnega ustvarjanja kopij samega sebe za namen nadaljnjih okužb drugih računalnikov.
V nasprotju s prvim znanim računalniškim črvom, tako imenovanim Morrisovim črvom, ki je leta 1988 internet ohromil zgolj zato, ker se je nepričakovano množil izredno hitro in preobremenil računalniške sisteme, je bil ILOVEYOU bistveno bolj škodljiv.
Ob okužbi, ki se je zgodila tako, da je žrtev odprla priponko e-poštnega sporočila z imenom LOVE-LETTER-FOR-YOU.txt.vbs ali v prevodu Ljubezensko pismo zate, je virus vse datoteke na žrtvinem računalniku nadomestil s kopijami samega sebe in se prek e-poštnega odjemalca razposlal na vse naslove v žrtvinem imeniku.
Ker je virus oziroma črv ILOVEYOU na trdih diskih računalnikov svojih žrtev iskal datoteke s končnicami JPG in MP3 - gre za slikovni in zvočni datotečni format - in druge, jih prepisal z lastno kodo in jim dodal končnico .vbs, jih je s tem tako rekoč uničil. Kdor ni imel varnostnih kopij, je tako v primeru okužbe s črvom ostal brez svojih podatkov.
Šlo je za enega prvih opomnikov, da je treba biti pri odpiranju priponk v e-poštnih sporočilih zelo previden
Virus ILOVEYOU je bil zamaskiran v besedilno datoteko Beležnice (Notepad), ki ima končnico TXT, v resnici pa je bil skripta Visual Basic, ki je ob odprtju izvedla osnovno poslanstvo virusa - množično kopiranje na žrtvin računalnik in distribucijo samega sebe prek e-pošte.
Primer sporočila s pripeto datoteko, ki je vsebovala črva ILOVEYOU.
Eden poglavitnih razlogov, zakaj je črvu uspelo pretentati toliko uporabnikov, je bilo tisti čas privzeto zakrivanje datotečnih končnic datotek, shranjenih na večini računalnikov z Microsoftovim operacijskim sistemom Windows, zaradi česar uporabniki niso opazili, da v resnici odpirajo datoteko VBS, ne TXT.
Na to takrat tudi še ni opozarjal skoraj nihče, saj tovrstni kibernetski napadi tako rekoč niso bili poznani.
Ljubezensko pismo je povzročilo pravo računalniško pandemijo
Učinkovit samodejni način distribucije je črvu ILOVEYOU omogočil izredno hitro širjenje. V samo desetih dneh je okužil okrog 45 milijonov računalnikov, kar je bila za tisti čas astronomska številka. To je bilo več kot deset odstotkov vseh svetovnih naprav, ki so bile maja 2000 povezane z internetom.
Gospodarska škoda, ki jo je zaradi ohromljenih informacijskih sistemov povzročil črv ILOVEYOU, je bila merjena v milijardah evrov. Podjetja in vladne agencije so samo za odstranjevanje zlonamernega programa po nekaterih ocenah (ob upoštevanju inflacije) porabile skoraj 20 milijard evrov.
Kdo je poslal črva?
Črva ILOVEYOU je razvil Filipinec Onel de Guzman. Takrat 24-letni računalničar je zlonamerni program sprva razvil z namenom kraje uporabniških imen in gesel za dostop do interneta, saj si ga sam ni več mogel privoščiti.
Po začetnem uspehu je črva nekoliko dodelal ter mu dodal funkcijo za samodejno kopiranje in distribucijo. Nato ga je poslal prijatelju v Singapur in nanj pozabil, dokler mu mama ni povedala, da naj bi filipinska policija iskala hekerja, ki je povzročil kaos svetovnih razsežnosti.
Onel de Guzman 23. maja 2000. Njegov prešerni nasmeh izdaja, da za črva ILOVEYOU ni bil kaznovan, saj na Filipinih takrat še niso poznali izraza kiberkriminal.
Za svoje dejanje, ki ga sicer obžaluje, ni nikoli odgovarjal
Filipinske oblasti so v povezavi s črvom sicer preiskovale dve osebi, ob de Guzmanu še računalničarja Reonela Ramonesa. Čeprav je de Guzman na tiskovni konferenci, ki jo je 11. maja organiziral njegov odvetnik, priznal, da je zelo mogoče, da je virus v svet poslal on, za to dejanje ni nikoli odgovarjal.
Obtožiti ga namreč niso mogli ničesar, saj filipinsko sodstvo takrat še ni imelo pravne podlage za kazenski pregon kiberkriminalcev.
Danes 49-letnega Onela de Guzmana je po dveh desetletjih negotovosti glede njegove usode - pojavljale so se namreč govorice, da naj bi se preselil v Evropo oziroma ZDA, da naj bi poniknil neznano kam oziroma da naj bi celo delal za Microsoft - v začetku leta 2020 izsledil britanski novinar Geoff White.
De Guzman je takrat delal kot serviser mobilnih telefonov v Manili, glavnem mestu Filipinov. Kot je povedal britanskemu novinarju, obžaluje škodo, ki jo je povzročil črv ILOVEYOU, in predvsem razvpitost, ki mu jo je prislužila. Še enkrat je tudi poudaril, da je deloval sam in da mu zlonamernega programa ni pomagal razviti nihče drug.
