Petek, 1. 4. 2022, 19.43
2 leti
Najslabše je, če ne naredite ničesar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
1
Simulacijski center Zdravstvenega doma Ljubljana je že šesto leto zapored organiziral strokovno srečanje reševalnih ekip za oživljanje. Strokovno usposabljanje in obenem tudi tekmovanje je namenjeno vsem zdravstvenim delavcem in študentom zdravstvenih smeri, z namenom izboljšanja odziva v nujnih primerih. Vsak dan v Sloveniji nujno pomoč potrebuje med 600 in 700 ljudi, od katerih jih je veliko v življenjski nevarnosti. Prav zaradi tega je odziv reševalne in zdravstvene ekipe izrednega pomena. Na izobraževanju velik poudarek dajejo tudi okoliščinam, kjer se nujni primeri lahko zgodijo.
Ko se ustavi srce, štejejo sekunde. Prizor neodzivnega dojenčka je za vsakega zdravstvenega delavca najtežji. Nujna je dobra organizacija, enotnost ekipe in vodenje. Velikega pomena pa so seveda izkušnje, ki si jih prisotni nabirajo tudi skozi simulacije.
"Dobil smo majhnega otroka. Scenarij je bil tak, da so nam ga pripeljali, ker je bil zapuščen zunaj. Nič nismo vedeli, kaj se z njim dogaja. Vse smo morali ugotoviti sami in se držati protokola ter smernic oživljanja, da ga čim bolj optimalno oskrbimo," je primer oživljanja dojenčka opisal Tadej Ragelj, študent medicinske fakultete in vodja ekipe.
Vsaka simulacija je strokovno ocenjena in sodelujočim ekipam pomaga izboljšati njihov odziv.
Hitro ukrepanje je ključno
Inštruktorica v simulacijskem centru zdravstvenega doma Ljubljana je ob tem pohvalila ekipo, ki je odlično sodelovala pri oživljanju covidnega bolnika, ki mu je v izolaciji zastalo srce.
Nenadni zastoj srca vsako leto doživi približno 1.600 Slovencev, vsak dan v povprečju štirje. Zato je kakršnokoli hitro ukrepanje nujno. Takrat ne odlašamo. Preverimo stanje nezavestnega in nemudoma pokličemo 112. Če nismo sami, naj nekdo nujno steče po avtomatični defibrilator, sami pa začnemo z globokimi pritiski na sredino prsnega koša, ki jih ponovimo 30-krat, nakar damo dva vpiha po metodi usta na usta. To ponavljamo do prihoda nujne pomoči.
Takšna izobraževanja pomembno vplivajo na raven znanja nujne pomoči. Za vse, ki bi ob nujni situaciji premišljevali, ali pomagati ali ne, zdravstveni delavci svetujejo, ne odlašajte. Saj vsaka sekunda šteje.
1