Torek, 16. 10. 2018, 14.37
6 let, 1 mesec
Ljudi je strah, da ne bi pravilno oživljali, a najslabše je, če sploh ne pomagamo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Veliko ljudi je strah, da ne bi pravilno oživljali. A to, da ne pomagamo, je najslabša odločitev, opozarjajo strokovnjaki.
Le slaba tretjina očividcev pri nas zna ali si upa pomagati ljudem z nenadnim srčnim zastojem. Svetovni dan oživljanja, ki ga obeležujemo na današnji dan pod sloganom Vsak Zemljan lahko reši življenje, tako spodbuja ljudi, da obnovijo znanje iz temeljnih postopkov oživljanja, da znajo prepoznati nujno stanje in ukrepati, ko človek potrebuje pomoč.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predstavnica Slovenskega reanimacijskega sveta Špela Baznik, je namen svetovnega dneva oživljanja spodbuditi ljudi, da pristopijo k sočloveku, ki potrebuje pomoč. Pomembno je, da prepoznajo nujno stanje in takoj ukrepajo, pokličejo telefonsko številko 112 in ob srčnem zastoju začnejo izvajati temeljne postopke oživljanja. Po njenih besedah vsaka minuta šteje.
Video: Planet TV
Naši možgani lahko brez kisika preživijo le nekaj minut
"Srčni zastoj je stanje, ko srce ne bije ali pa migeta in zagotavlja tako neučinkovit krvni obtok, da človek ne more preživeti. Če človeku, ki je negiben in mu srce ne bije, nihče ne bo pomagal, bo ta zagotovo v nekaj minutah vsaj možgansko mrtev, čez še nekaj minut pa klinično mrtev," je pojasnila Baznikova in dodala, da naši možgani lahko brez kisika preživijo le nekaj minut.
Znanje, kako izvajati temeljne postopke oživljanja, lahko po njenih besedah pridobimo ali pa obnovimo tudi na brezplačnih dogodkih, ki potekajo ob svetovnem dnevu oživljanja. Z ljudmi, ki so pripravljeni pomagati in vedo, kako ukrepati ob srčnem zastoju – ta se večinoma zgodi v domačem okolju – in tudi z ustrezno mrežo avtomatskih defibrilatorjev je možnost za preživetje višja. S hitrim ukrepanjem tudi poskrbimo, da bo nadaljnje življenje človeka kakovostno, brez okvar možganov.
Kako sploh prepoznamo srčni zastoj?
Veliko ljudi je strah, da ne bi pravilno oživljali. A to, da ne pomagamo, je najslabša odločitev, opozarjajo strokovnjaki. Kot je dejal vodja Dispečerske službe zdravstva Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Andrej Fink, bodo človeka, ko bo poklical na 112, pri reševanju oziroma oživljanju usmerjali zdravstveni dispečerji. Zelo je pomembno, da telefonske zveze, vse dokler na lokacijo ne pridejo reševalci, ne bo prekinil, pri tem pa ostal miren in zbran.
Kako sploh prepoznamo srčni zastoj? "Oseba s srčnim zastojem je neodzivna. To pomeni, da se ne premika, ne kašlja, se na naše glasno klicanje ali bolečino ne odzove. Dihanje je nenormalno, vdihi so počasni in globoki, pogosto pa oseba sploh ne diha," je pojasnil Fink in dodal, da je na številko 112 treba poklicati tudi, če nismo prepričani, ali ima oseba res srčni zastoj in če je potrebno oživljanje.
