Janez Janša
Petek, 6. 12. 2024, 15.57
5 dni, 7 ur
Na sojenju v zadevi Trenta zasliševali cenilce
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,27
Tožilstvo Kastelicu očita kaznivo dejanje zlorabe na škodo podjetja Imos, Gantarju in Janši pa pomoč pri omenjenem dejanju. Janša je namreč pri Imosu leta 2005 kupil stanovanje v Ljubljani, ki ga je financiral tako, da je zanj ponudil dotedanje enosobno stanovanje, znesek drugega obroka pa naj bi mu družba podarila prek navideznega posla z več kot 15 tisoč kvadratnih metrov velikim zemljiščem v Trenti.
Na celjskem sodišču se je danes z zaslišanjem cenilcev nadaljevalo sojenje prvaku SDS Janezu Janši in soobtoženima, nekdanjima direktorjema Eurogradenj in Imosa Klemnu Gantarju in Branku Kastelicu, zaradi domnevno spornih poslov z zemljišči v Trenti. Zaslišana je bila četverica, ki je po naročilu sodišča skupaj izdelala izvedensko mnenje.
Sodni izvedenci Anton Brodnjak, Jurij Tonin, Marko Blažič in Jernej Avsenek so cenitev leta 2017 opravili kot člani Združenja sodnih cenilcev in izvedencev za gradbeno stroko (Sicgras) po naročilu sodišča. Ta je znašala okoli 15 tisoč evrov oziroma približno evro po kvadratnem metru domnevno sporno prodanega 15 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča s propadlo kmetijo v Trenti.
Cenitev so uskladili
Kot je pojasnil Tonin, sta se z Brodnjakom kot gradbena strokovnjaka lotila cenitve objektov, preostala dva cenilca pa sta ocenila gozdne površine in pašnike. Nato so skupaj uskladili cenitev, ki je bila po njegovem mnenju edina mogoča. Da zemljišče v Trenti ni bilo ocenjeno višje, je po njegovem mnenju posledica dejstva, da je šlo za zemljišče z ruševinami, kjer zaradi omejitev znotraj Triglavskega narodnega parka gradnja ni mogoča.
Kot je zatrdil, je tudi na starejših fotografijah mogoče videti, da je bila streha objekta v letih 2005 in 2006, na katere se je nanašala cenitev, vdrta do te mere, da je bil objekt zgolj še ruševina ter da obnova ni bila več mogoča, nadomestne gradnje pa bi se lahko investitor lotil zgolj z novim gradbenim dovoljenjem. Tega pa si po njegovem mnenju ni mogel obetati, saj bi pri tem naletel na prevelike ovire pri pridobivanju vseh potrebnih soglasij.
Tudi njegov kolega Brodnjak je zatrdil enako, češ da so še pred izdelavo cenitve pri soglasodajalcih preverili možnosti kakršnekoli novogradnje ter da so jim ti zagotavljali, da na tem območju ni mogoča nadomestna gradnja, ki bi kakorkoli spreminjala gabarite objekta in namembnost poslopja, ki je bilo nekoč namenjeno kmetijski dejavnosti, že dolgo pa tam tudi te ni bilo več. Po njunem mnenju tudi ne bi bilo mogoče dodajati nadstropij ali pa objekta širiti s kletnimi prostori.
Obramba z njihovo cenitvijo seveda ni bila zadovoljna in je pri tem navajala precej ugodnejšo cenitev izvedenca Franca Nahtigala in trditve urbanistke Lidije Dragišič, da so ji iz TNP odgovorili, da bi bila nadomestna gradnja pod določenimi pogoji dopustna. Brodnjak je zatrdil, da je Nahtigalova cenitev temeljila na predpostavki, da so neka investicijska pričakovanja mogoča, s čimer ne bi bilo nič narobe, če zemljišče ne bi stalo znotraj TNP.
Naslednjič jih bodo soočili
Pri svojem mnenju sta izvedenca, čeprav ne več tako prepričljivo, vztrajala tudi po tem, ko jima je odvetnik Gorazd Fišer predočil pričanje Lidije Dragšič, da bi bilo potrebna soglasja za nadomestno gradnjo vendarle mogoče dobiti ter da se njihova cenitev ne nanaša na obdobje v letih 2005 in 2006, ko naj bi bili pogoji za njihovo pridobitev bistveno drugačni.
To je Tonin zanikal, Drobnjak pa je zatrdil, da so cenitev pač opravili po cenah, ki so takrat veljale na trgu, in ob upoštevanju vseh omejitev. Če je sprva zatrjeval, da na tem zemljišču gradnje absolutno ne bi bilo mogoče izpeljati, je pričanje sklenil s tem, da je imel v mislih novogradnjo.
Ker je na današnjem naroku, na katerem zaradi zadržanosti v državnem zboru Janše tokrat ni bilo, zmanjkalo časa, bodo izvedenca Nahtigala in urbanistko Dragišič znova vabili na naslednji narok, predvideno pa je tudi njihovo medsebojno soočenje.
