Na posvetu v DZ o potrebnih ukrepih za izboljšanje položaja otrok v sodnih postopkih

Kot je v uvodu posveta poudarila predsednica DZ, nam konvencija o otrokovih pravicah nalaga, da so glavno vodilo v vseh postopkih otrokove koristi. Predsednica DZ ne dvomi v to, da se vsi deležniki trudijo za dosego teh ciljev. "Žal pa živimo v svetu hitrih in površnih odnosov, vprašljivih vrednot in zaskrbljujočih globalnih sprememb, zato se je treba vsakodnevno truditi, da otroke opolnomočimo, jim prisluhnemo, jih upoštevamo in zavarujemo, ne glede na to, zakaj in kako se znajdejo v sodnem postopku," je poudarila.

Dolžnost odraslih po njenih besedah je, da ne glede na vlogo, ki jo imajo v postopkih, ravnajo tako, da so otrokom zgled. "Od otrok ne moremo pričakovati poznavanja pojma prava ali pravna država, moramo pa jim zagotoviti brezpogojno uresničevanje teh norm in vrednot," je pojasnila.

V izjavi za medije ob robu posveta je poudarila, da otroci iz sodnih postopkov ne smejo "priti še bolj poškodovani, kot so vstopili". Njihove pravice in koristi morajo biti zaščitene, tako da se po koncu postopka počutijo dobro, varno in da občutijo, da se je postopek končal v njihovo največjo korist, je dodala.

Novice Predsednica DZ ob svetovnem dnevu otrok poziva odrasle k ustvarjanju boljšega sveta za otroke

Iskali so rešitve

Po njenih besedah je cilj današnjega posveta iskanje boljših rešitev za zaščito otrokovih pravic v sodnih postopkih. Svoje izkušnje in predloge so na posvetu predstavili predstavniki državnih institucij in nevladnih organizacij.

Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic (PIC) Katarina Bervar Sternad je predstavila izsledke raziskav, iz katerih izhajajo nekatere ovire, s katerimi se srečujejo vpleteni v sodnih postopkih. Udeleženci na strani sodstva so tako po njenih besedah med drugim izpostavili premalo sodelovanja sodišč z otroki, da se otrok ne naslavlja neposredno in se ne zasleduje njihove koristi ves čas postopka.

Ocenjujejo, da so postopki predolgi, in opozarjajo na preobremenjenost z nesodniškimi opravili. Na drugi strani starši in otroci izpostavljajo, da niso vedno slišani ter nimajo dovolj pomoči in podpore, da bi lahko svobodno in neobremenjeno izrazili svojo voljo, je dejala.

Dolgotrajnost sodnih postopkov

Tako kot Bervar Sternad so tudi predstavniki nekaterih drugih organizacij opozorili na dolgotrajnost sodnih postopkov, pomanjkanje sodnih izvedencev in potrebo po usposabljanju za delo z otroki.

Mnenja Cefranje otrok in zaslužkarstvo v ločitvenih postopkih

Predsednica nacionalnega odbora za otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije Vlasta Nussdorfer je kot zelo pomembno izpostavila, da travme po razhodu staršev in negotovost, komu bodo zaupani in kako bodo urejeni stiki, ne trajajo predolgo. Med rešitvami je predlagala povečanje števila sodnih izvedencev, strogo postavljene roke za izdelavo izvedeniških mnenj, v kompleksnejših zadevah konziliarno izvedeniško mnenje in prioritetno reševanje kazenskih ovadb, ki so povezane s primeri.

Tudi namestnik varuha človekovih pravic Jože Ruparčič je opozoril na negativne vplive dolgotrajnih sodnih postopkov na duševno zdravje in na razvoj otrok. Tjaša Hrženjak iz Združenja za moč, ki je spregovorila o žrtvah spolnega nasilja, je med drugim predlagala uvedbo usposabljanj o spolnem nasilju za vse, ki prihajajo z njim v stik.

Tri skupine spregledanih otrok

Predsednica Društva Ključ Polona Kovač je izpostavila tri skupine otrok, ki pogosto do sodnih postopkov niti ne pridejo, ker se njihovih primerov ne zazna. Gre za otroke, ki so izkoriščani za prostitucijo, za romske otroke, predvsem deklice, ki so prisilno poročene, in otroke brez spremstva, ki pridejo v Slovenijo kot migranti in so pogosto žrtve trgovine z ljudmi, je pojasnila in poudarila pomen prepoznavanja tovrstnih primerov.

Predsednica Društva Ključ Polona Kovač je izpostavila tri skupine otrok, ki pogosto do sodnih postopkov niti ne pridejo, ker se njihovih primerov ne zazna. Gre za otroke, ki so izkoriščani za prostitucijo, za romske otroke, predvsem deklice, ki so prisilno poročene, in otroke brez spremstva, ki pridejo v Slovenijo kot migranti in so pogosto žrtve trgovine z ljudmi. Foto: STA Marina Uzelac iz Slovenske filantropije je glede otrok migrantov opozorila tudi na dolgotrajne azilne postopke, zaradi katerih otroci živijo v negotovosti glede svoje prihodnosti.

Miha Verčko z ministrstva za pravosodje je poudaril pomen sodelovanja različnih akterjev v sodnih postopkih. Glede trajanja sodnih postopkov pa je izpostavil spremembe na področju seznamov sodnih izvedencev. Na podlagi nedavno sprejete zakonske spremembe bo oblikovan seznam sodnih izvedencev s podatkom o njihovi razpoložljivosti, je pojasnil Verčko in pozdravil tudi sodelovanje z zbornico kliničnih psihologov.

Novice Trije otroci iz Gaze in njihovi spremljevalci zaprosili za azil

Sodni izvedenci le izjemoma

Vrhovna sodnica Mateja Končina Peternel pa je poudarila, da so starši tisti, ki izpostavljajo otroke dolgotrajnim sodnim postopkom. Pojasnila je, da je časovni standard za postopke s področja družinskih zadev šest mesecev in da jih več kot 70 odstotkov v tem obdobju tudi rešijo. Ob tem pa je opozorila tudi na preobremenjenost nekaterih sodišč.

Zanikala je, da sodne izvedence postavljajo prepogosto, za to se po njenih besedah odločijo le v treh odstotkih primerov, ki zato tudi trajajo dlje. Po njenih pojasnilih gre za najtežje primere, kjer so starši v hudem konfliktu in otroke zlorabljajo za medsebojno obračunavanje. "Ne zavedajo se, kakšno zlo povzročajo svojim otrokom," je dejala in dodala, da gre v teh primerih pogosto za osebnostne motnje, težave v duševnem zdravju in zasvojenost.

Novice Klakočar Zupančič: Način govora v DZ se zrcali tudi na drugih ravneh družbe