Policija opozarja: Na prizadetih območjih smo opazili sumljive osebe

Tudi v dolini reke Završnice je reka za seboj pustila popolno opustošenje:

20.16 V Braslovčah brez strehe nad glavo 236 družin

Zaradi minulega obilnega deževja v velenjski občini ni prevoznih več cest, nekatere so prevozne pogojno. Še vedno sta ogrožena stanovanjska objekta pod Velenjskim gradom, plaz ogroža tudi stanovanjsko hišo v Lazah. Veliko škode je ujma naredila tudi v Braslovčah, kjer je brez strehe nad glavo ostalo 236 družin. V Šmartnem ob Paki grozijo plazovi.

Trenutno na območju celotne Mestne občine Velenje še vedno potekajo akcije reševanja premoženja in zagotavljanja dostopnosti. "Celotnih razsežnosti naravne nesreče še ne poznamo, tako da tudi ne vemo, kdaj in kako bomo lahko pristopili k sanaciji vseh v neurju poškodovanih lokacij," so danes sporočili z Mestne občine Velenje.

V skupno 104 intervencijah na območju občine je med 3. in 6. avgustom sodelovalo 234 velenjskih gasilcev. Največkrat so črpali vodo, pokrivali plazove, zapirali ceste in podobno.

Nekateri gasilci iz regije so medtem že priskočili na pomoč prebivalcem Savinjske doline, prav tako se je skupina sodelavcev občinske uprave Mestne občine Velenje danes odpravila v sosednjo Občino Šmartno ob Paki, ki je izrazila potrebo po pomoči. V Občino Luče pa so že poslali 15 agregatov in vodo, pripravljeni so pomagati tudi drugim občinam, navajajo v Velenju.

18.07 Domačini na prizadetih območjih čistijo posledice katastrofalne ujme

Domačini na prizadetih območjih hitijo čistiti posledice katastrofalne ujme, ki je Slovenijo prizadela v minulih dneh. V Črni na Koroškem so danes za delo prijeli vsi, tudi najmlajši. Ujma je za seboj pustila ogromne količine blata, ki ga odstranjujejo z lopatami in s pomočjo traktorjev.

V Črni na Koroškem domačini, ki so bili v preteklih dneh popolnoma odrezani od sveta, pri odpravljanju posledic stavijo na medsebojno pomoč in solidarnost. Na pomoč so prebivalcem Črne na Koroški, katere deli so med sabo še vedno nepovezani, priskočili tudi prostovoljni gasilci iz vse Slovenije, ki se jim domačini v izjavah vedno znova zahvaljujejo za pomoč, pomagajo tudi pripadniki Slovenske vojske.

Mitja Pranjič iz Črne na Koroškem je za STA povedal, da se je z družino ravno vračal z dopusta, kjer so izvedeli, kaj se dogaja v njihovem kraju. Avto so parkirali nekaj kilometrov od doma in se peš odpravili do svojega bivališča. Pretreseni so nad prizori in nad tem, kakšno razdejanje je v nekaj urah za seboj pustila narava. Z družino sicer stanujejo v bloku, ki na srečo ni bil poškodovan, bodo pa na pomoč priskočili sokrajanom, ki so utrpeli škodo. "Kolikor sem slišal, je poplavljenih ogromno hiš. Zdaj mislim, da bomo Črnjani stopili skupaj, akcije potekajo, ljudje pomoč ponujajo vsepovsod," je poudaril.

Težavo pa še vedno predstavlja dostop do Črne, ki je otežen z vseh strani. Ko se bo to uredilo, je prepričan, da bodo deležni pomoči ljudi ter da jim bo kraj uspelo vrniti v stanje pred ujmo. Na vprašanje, kaj v kraju najbolj potrebujejo, je odgovoril, da po njegovih informacijah vodo, saj pitne vode še ni. "Elektrika, kot kaže, je, tudi mobilni signal se je vzpostavil," je pojasnil.

Primanjkuje jim tudi hrane, saj je v kraju otežen dostop do obeh trgovin. Na poti do Črne je opazil prebivalce iz sosednjega kraja Zavodnje, kjer zbirajo hrano in jo proti Črni vozijo s traktorji. Zaradi otežene dostopnosti še vedno pomagajo tudi vojaški helikopterji. Ob slovenskih, ki so danes v kraj med drugim pripeljali tudi nujno potrebna zdravila, je pri dostavi vode pomagal tudi madžarski helikopter.

Solidarnost med prebivalci v Črni na Koroškem je izpostavil tudi domačin Teo Rus, ki je ujmo opisal kot nepričakovano katastrofo, ki se je zgodila v eni uri. Danes je sam pomagal pri sanaciji v enem od lokalov. Mario Mikiš iz Ljubnega ob Savinji je hišo, ki je bila prenovljena pred dvema letoma prenovljena, kupil prejšnji teden. S partnerko sta zanjo vzela kredit.

"Zdaj moramo vse renovirati na novo. Odneslo nam je kuhinjo in dnevno sobo, tla so zanič," je povedal za STA. V času katastrofe so bili na srečo na dopustu, tudi sosedje so se uspeli rešiti. Na pomoč so jim priskočili sorodniki, danes so skupaj čistili spodnje nadstropje.

17.59 Županja Črne na Koroškem: Potrebujemo težko mehanizacijo in pridne roke

Razmere v Črni na Koroškem se po besedah županje Romane Lesjak umirjajo. Vode se vračajo v svoje vodotoke, še vedno pa so zalite štiri hiše v Spodnjem Javorju, hkrati grozi zrušitev ene hiše na Pristavi. Prav tako še nimajo stika z vsemi v posameznih zaselkih. "Potrebujemo težko mehanizacijo in pridne roke," je dejala županja.

Črno na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj prometno in telekomunikacijsko odrezana od sveta, je ujma z naraslima Mežo in Javorskim potokom ter zemeljskimi plazovi popolnoma razdejala. Uničene je ogromno infrastrukture in premoženja, k sreči ujma po dosedanjih podatkih tam ni terjala žrtev.

"Zmagovalci smo v tem, da ni bilo nobene človeške žrtve," je županja dejala danes v izjavi medijem ob obisku državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Damirja Črnčeca in načelnika generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša v Črni. Po besedah županje si najprej želijo vzpostaviti stik z zaselki, kjer še vedno nimajo določenih informacij o posameznih družinah. Medtem se mobilni signal počasi vrača, odvisno od operaterja.

V občini so po umiku vode začeli z odpravljanjem posledic ujme, številne naplavine pa se kopičijo, tako da trenutno po besedah županje najbolj potrebujejo težko mehanizacijo in pridne roke. Takoj ko je vojska uspela vzpostaviti oskrbovalne poti, ki še vedno potekajo predvsem s helikopterji po zraku, med drugim danes tudi z madžarskimi helikopterji, v Črni pri odpravi posledic ujme pomagajo pripadniki vojske, že več jih skupaj z mehanizacijo pričakujejo v prihodnjih dneh.

Po besedah Glavaša so po današnjem obisku Mežice in Črne sklenili, da bodo v Mežico napotili večje število vojakov, ki bodo tam nastanjeni v začasni bazi in bodo od tam pomagali pri odpravljanju posledic ujme v občinah Mežica in Črna. Pripeljali bodo tudi tehniko in inženirske sile, ki bodo glede na danes zastavljen načrt skušale pomagati pri preboju do zaselkov, ki so odrezani od Črne, je povedal Glavaš, ki je Črno opisal kot neprepoznavno, razmere pa označil za žalostne.

Po njegovih besedah v Mežico prihaja približno sto vojakov, skupno pa ima Slovenska vojska v pripravljenosti za delo 600 vojakov, nekateri od teh so že na terenu tudi drugod po prizadetih območjih po državi, nekateri še doma.

Vojaki pomagajo pri čiščenju in odpravljanju posledic, tudi v nekaterih podjetjih. Županji Črne se zdi pomembno, da pomagajo najbolj prizadetim. V občini se je sprožilo ali grozi več zemeljskih plazov, dobavo elektrike postopno zagotavljajo. Krajevni vodovod je pretrgalo, so pa na delu vodovodarji, ki bodo v nekaj dneh skušali vodovod vzpostaviti do te mere, da bodo imeli vsaj sanitarno vodo.

"Ostala infrastruktura je razsuta. Sreča je, da kanalizacijske cevi niso poškodovane, ker bi to pomenilo še kakšno epidemiološko težavo," je dejala županja.

Odprli so tudi račun za zbiranje denarnih sredstev, ki jih bodo razdelili med prizadete občane. "Denarno pomoč za prizadete v občini Črna na Koroškem lahko nakažete na TRR: SI56 0110 0010 0007 227, sklic: 00 2393, koda namena: CHAR," je županja sporočila prek družbenega omrežja.

Državni sekretar Črnčec pa je ob obisku v Črni zagotovil, da bo Slovenska vojska tam ostala, dokler bo to potrebno tako z vojaki kot tudi z mehanizacijo. Glede vzpostavljanja mostov pa je dejal, da so danes z županom Mežice ugotovili, da bi bilo treba čim prej vzpostaviti most v Mežici, prav tako pa tudi pontonski most na Prevaljah.

"Ena izmed prvih prioritet, ki smo jih podali na ministrstvu za obrambo, je bila tudi, da tako z domačimi viri kot z mednarodno vojaško in civilno pomočjo pridobimo tudi začasne mostove, da prebrodimo te najhujše tedne in mesece, ki so pred nami," je v Črni dejal Črnčec.

17.26 Zamenjava v poplavi uničenih dokumentov brez plačila upravnih taks

V poplavah je prišlo tudi do poškodb, uničenja ali pogrešitev potnih listin, osebnih izkaznic, vozniških in prometnih dovoljenj ter drugih dokumentov. Vloge za nove dokumente je možno vložiti pri kateri koli upravni enoti brez plačila upravne takse. Postopek zamenjave poškodovanega ali uničenega dokumenta je enak kot za pridobitev novega.

Kot so sporočili s pristojnih ministrstev, so osebe, ki so v poplavah ostale brez dokumentov ali so ti poškodovani, ob vlogi za nov dokument oproščene plačila upravnih taks za izdajo osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega in prometnega dovoljenja, tujskih listin - potnega lista za tujca oz. begunca, potrdila o prijavi prebivanja za državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU, dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje za družinskega člana slovenskega državljana, dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU - in listin s področja orožja in prometa.

Taksa za izdajo potnega lista z veljavnostjo 10 let sicer znaša 14,10 evra, za osebno izkaznico 9,60 evra, za dovoljenje za posest orožja 31,70 evra, za orožni list za šport in lov pa 31,70 evra. Še vedno pa je treba plačati obrazec, ki za potni list znaša 34,57 evra, za osebno izkaznico 19,93 evra, za dovoljenje za posest in orožni list 16,20 evra, za vozniško dovoljenje 7,75 evra, za prometno dovoljenje pa 1,31 evra.

17.09 Policija: Veliko objektov je zapuščenih, povečuje se tveganje za tatvine

Ob katastrofalnih poplavah, ki so prizadele državo, so na policiji pripravili priporočila, kako skrbeti za varnost po poplavah. Kot so izpostavili, so razmere na prizadetih območjih še vedno izredno nevarne. Opozarjajo tudi na povečano tveganje tatvin ter na previdnost pri ravnanju s poplavljeno hrano in onesnaženo vodo ter pri čiščenju objektov.

Po navedbah policije je v zadnjih dneh ostalo zapuščenih veliko objektov, ki so jih bili lastniki primorani zapustiti. Posledično je ostalo nezavarovanega veliko premoženja, policisti pa so na prizadetih območjih zaznali osebe, ki so dajale sum, da bodo tam izvrševale kazniva dejanja.

"Zaradi navedenih pojavov smo na prizadeta območja poslali vse razpoložljive kadre in vlagamo ves trud v zavarovanje premoženja ljudi, ki so že tako utrpeli škodo zaradi poplav," so na generalni policijski upravi izpostavili v sporočilu za javnost.

Policisti so zaenkrat prejeli le eno prijavo tatvine na od poplav prizadetem območju, a bodo storili vse, da zagotovijo varnost premoženja ljudi, so izpostavili. Ob tem pozivajo ljudi, naj takoj obvestijo policijo na številko 113, če bi opazili osebe, ki vzbujajo sum, da bi si lahko protipravno prilaščale predmete.

16.59 Vodna ujma prizadela tudi nekatere knjižnice

Vodna ujma ni prizanesla niti nekaterim knjižnicam. Med drugim je uničena krajevna knjižnica Poljane. Poplave so v manjšem obsegu prizadele knjižnico v Mozirju. Škoda je nastala tudi v knjižnici v Mengšu. Na Koroškem knjižnice po doslej znanih informacijah neposredno niso bile prizadete, so danes sporočili z ministrstva za kulturo.

16.57 Nova evakuacija na koroški Beli

Plaz je še vedno aktiven tudi na Koroški Beli, kjer so za prebivalce v nedeljo že drugič odredili nočno evakuacijo. Za evakuacijo v zoženem obsegu dela vasi so se v štabu Civilne zaščite Jesenice odločili tudi danes, in sicer med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj. Prebivalci, ki se morajo evakuirati, se lahko tudi danes odpravijo v namestitveni center, ki je odprt v Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah, so sporočili iz jeseniške občine.

V ujmi v zadnjih dneh so sicer na območju Gorenjske posredovali poklicni in prostovoljni gasilci, policija, mestno redarstvo, kasneje je bila vpoklicana še Slovenska vojska, pa tudi pogodbeni izvajalci z gradbeno mehanizacijo.

Ponekod intervencije še vedno potekajo, drugje so jih že zaključili in se pripravljajo na ocene škode, za katere je sicer še prezgodaj.

16.08 Toča v kraju Koreno nad Horjulom

V kraju Koreno so danes imeli neurje s točo.

15.39 Največji obseg plazov v zgodovini Geološkega zavoda

Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) bodo reke po Sloveniji upadale in se vračale v svoje struge, obstaja pa velika nevarnost sprožanja zemeljskih plazov. Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je za Val 202 izpostavil, da gre za največji obseg zemeljskih plazov, ki jih na zavodu beležijo že skoraj 80 let. Najbolj so pozorni na plazove, ki se sprožajo na Koroškem, kjer so nekateri kraji še vedno odrezani od sveta. V občinah Ljubno in Luče je odneslo približno 15 hiš, Črno na Koroškem pa še vedno oskrbujejo prek zraka. 

15.18 Slovenske železnice hitijo s sanacijo poškodovanih prog

Nekateri odseki železniških prog so zaradi neurja, ki je minuli konec tedna močno prizadelo večji del države, še vedno zaprti. Delavci Slovenskih železnic (SŽ) sanirajo škodo. Kjer je možno, so uredili nadomestni avtobusni prevoz, ki pa ga ni tam, kjer niso prevozne niti ceste, so danes sporočili iz SŽ.

Danes so odprli progo Celje–Velenje. Na njej sicer velja režim počasne vožnje, saj še ni v celoti sanirana.

Za danes zvečer načrtujejo tudi odprtje levega tira železniške proge na odseku Litija–Sava, ki je poškodovan v dolžini stotih metrov. Sanacija desnega tira, ki je poškodovan v dolžini dveh kilometrov, bo trajala dlje časa. Na relaciji Trbovlje–Litija poteka nadomestni avtobusni prevoz.

Goriško progo so odprli na odseku Sežana–Bohinjska Bistrica. Zaposleni na SŽ sanirajo tudi odsek Bohinjska Bistrica–Jesenice, ki bo odprt predvidoma v večernih urah.

Koroška proga medtem ostaja zaprta. Zaposleni Slovenskih železnic se trenutno prebijajo od Ruš proti Prevaljam. Obvoza in nadomestnega prevoza ni, saj nekatere ceste niso prevozne, so še navedli v družbi.

15.01 Razmere se umirjajo tudi v Spodnjem Podravju

Stanje po vremenski ujmi se danes umirja tudi v Spodnjem Podravju. Pretoki Drave in Dravinje padajo in narasle vode, ki so v preteklih dneh poplavile spodnje prostore okoli sto objektov, se počasi umikajo. Kjer se je voda že umaknila, ljudje čistijo in ocenjujejo škodo.

Po besedah vodje ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje Draga Murka bo trajalo še nekaj ur, da se bo voda umaknila iz poplavljenih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Ti so med drugim v krajih Gajevci, Placerovci, Formin, Osluševci, Muretinci, Stojnci in Nova vas pri Markovcih.

Na območju Mestne občine Ptuj je obilno deževje, ki je zajelo Slovenijo v zadnjih dneh, povzročilo poplavljanje struge reke Drave v naselju Krčevina pri Vurberku. Po najnovejših podatkih je poplavilo spodnje prostore devetih hiš in tri vikend hišice.

Iz treh objektov so se stanovalci preventivno umaknili in poiskali zavetje pri svojcih. Dve osebi in dva psa iz ene od vikend hišic so rešili gasilci, iz stanovanjske hiše so pomagali tudi gibalno ovirani osebi. S protipoplavnimi vrečami so zaščitili več objektov z namenom preprečitve večje škode. "V prihodnjih dneh, ko se bo voda umikala, se bo izvedlo prečrpavanje vode iz zalitih objektov, kjer bodo ponovno sodelovala gasilska društva iz Mestne občine Ptuj," je v današnji izjavi za medije povedal poveljnik ptujske civilne zaščite Primož Korošak.

Županja Nuška Gajšek je vesela, da v tokratnih poplavah v njihovi občini ni bilo povzročene večje škode. "Dejstvo je, da smo jo v primerjavi z drugimi deli Slovenije odnesli dobro, zato je zdaj čas, da pomagamo drugim. Mestna občina Ptuj je že ponudila pomoč občinam, ki so bile najbolj prizadete in kjer ljudje potrebujejo pomoč pri čiščenju. Predvidoma bomo sredi tega tedna organizirali avtobus prostovoljcev, ki bo napoten za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih nesreč," je povedala.

Po poročanju časnika Večer se je zjutraj s ptujskega griča vsul nov plaz. Gasilci so ga pokrili s ponjavo in zaprli pot, ki vodi pod njim na ptujski grad.

V Mestni občini Maribor se Drava, ki je deloma poplavila območja Malečnika in Trčove, umirja, težave pa povzročajo številni plazovi. Kot sporočajo z občine, so na terenu prisotne vse pristojne službe, preventivno je bila zaradi nevarnosti poplav in plazov opravljena tudi evakuacija nekaj oseb. Javnost pozivajo k previdnosti na poplavnih in plazovitih območjih.

O številnih plazovih poročajo tudi iz občin Selnica ob Dravi, Šentilj in Kungota, zaradi poplave je med drugim močno poškodovan wake park v Dupleku.

14.26 Na Gorenjskem po ujmi grozijo številni plazovi

Na Gorenjskem, kjer so se razmere po ujmi v preteklih dneh nekoliko umirile, čeprav sanacija vse škode še zdaleč ni končana, grozijo plazovi. Trenutno je uradno zabeleženih 170 plazov, ki ogrožajo objekte in ceste, število pa bo gotovo še naraščalo, je na novinarski konferenci povedal poveljnik Civilne zaščite Gorenjske Klemen Šmid.

Čeprav se stanje po ujmi na Gorenjskem umirja, večina cest pa je spet prevoznih, se po Šmidovih besedah kaže nova fronta – plazovi. Težave so na celotnem območju Gorenjske, še posebej pa na območju občin Tržič, Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in na Koroški Beli.

Trenutno geologi ocenjujejo stanje plazu v vasi Pšata pri Cerkljah, kjer so sprva zaznali manjši podor, kasneje pa ugotovili, da gre za plaz veliko večjih razsežnosti. Tudi sicer vse večje plazove spremljajo s pomočjo geologov, ki pa "jih ni na pretek".

Plaz je še vedno aktiven tudi na Koroški Beli, kjer so za prebivalce v nedeljo že drugič odredili nočno evakuacijo. Šmid jih poziva, naj upoštevajo opozorila pristojnih služb.

V ujmi v zadnjih dneh so na območju Gorenjske posredovali poklicni in prostovoljni gasilci, policija, mestno redarstvo, kasneje je bila vpoklicana še Slovenska vojska, pa tudi pogodbeni izvajalci z gradbeno mehanizacijo.

Ponekod intervencije še vedno potekajo, drugje so jih že zaključili in se pripravljajo na ocene škode, za katere je sicer še prezgodaj.

Vodja regijskega centra za obveščanje Matej Kodrič je povedal, da so prve klice na pomoč na številko 112 začeli sprejemati v četrtek okoli 19. ure, ko so prejeli 130 klicev. Največ pa so jih sprejeli v petek ponoči – skupaj so na ta dan sprejeli 1.700 klicev, na 1.350 klicev pa jim ni uspelo odgovoriti. V soboto so sprejeli 500 klicev, v nedeljo pa 300. Ljudje so večinoma klicali zaradi poplav meteorne vode in vodotokov ter plazov, je pojasnil.

Enote so na Gorenjskem po do zdaj znanih podatkih skupaj posredovale v 2.246 primerih. Največ intervencij je bilo v Škofji Loki (750), Kranju (350) in Cerkljah na Gorenjskem (340).

Za pomoč ljudem je bilo v petek aktiviranih več kot 1.600, v soboto več kot 1.100, v nedeljo pa več kot 750 gasilcev. Danes jih je aktivnih še okoli 200, je povedal poveljnik Gasilske zveze Gorenjske Tomaž Vilfan. Številke vključujejo tako poklicne kot prostovoljne gasilce.

V nedeljo je 160 gasilcev iz gorenjske regije odšlo na pomoč v Škofjo Loko. Gasilci iz Železnikov, Kranja, Bohinja in Jezerskega pa so odšli na pomoč v Solčavo.

Pristojnim službam so pomagali tudi policisti, predvsem pri usmerjanju prometa, preprečevanju škode, pri evakuacijah in varovanju premoženja. Ker so nekateri gorenjski policisti v ujmi tudi sami utrpeli škodo, so za delo vpoklicali dodatne sile, je povedala direktorica Policijske uprave Kranj Melita Močnik.

Ob tem je prebivalce opozorila, da v teh dneh na prizadeta območja prihajajo tudi posamezniki z nepravimi nameni, o čemer so nekatere policijske postaje na Gorenjskem že obvestili.

Prebivalci naj bodo pozorni, ravnajo naj samozaščitno in naj ljudi kar tako ne spuščajo v svoje domove, je svetovala.

14.24 S prečrpavanjem pred vodo ubranili hiše na območju Hotize

Prebivalce naselij Hotiza in Kot, ki ju je danes zjutraj dosegel poplavni val zaradi pred dvema dnevoma poškodovanega nasipa na reki Muri, jim je s prečrpavanjem vode uspelo ubraniti pred poplavo. Po besedah lendavskega župana Janeza Magyara so aktivirali štiri večje črpalke in tako jim je uspelo preprečiti, da bi voda dosegla hiše.

Vodo so iz močno narasle reke zjutraj prečrpavali z dvema velikima črpalkama, kasneje pa so dobili še dve. Tako jih imajo zdaj nameščene v Kotu, na Hotizi ter v Ložiču, kamor so jo namestili v sodelovanju z občino Velika Polana. "Če bo treba, bomo eno od črpalk prestavili še na območje Mirišča. Hiše so tako na varnem," je za STA povedal župan Magyar.

Ker je vodostaj Mure tudi na tem območju začel padati, meni, da imajo položaj pod nadzorom. "Ostaja pa seveda velika količina vode, ki jo moramo prečrpati," je dejal.

Zaradi nevarnosti so sprva odredili evakuacijo za spodnji del naselja Hotiza, za naselje Kot pa pripravljenost na morebitno evakuacijo, kar pa so zdaj preklicali.

Ljudje so se lahko vrnili na svoje domove tudi na območju Dolnje Bistrice v občini Črenšovci, kjer je Mura v soboto popoldne prebila nasip. V nedeljo jim ga je uspelo sanirati z betonskimi bloki, ki so jih dovažali s pomočjo helikopterjev, danes pa ga pripadniki civilne zaščite še dodatno utrjujejo.

"Stvari se umirjajo, so pa še zmeraj resne. Voda pada, zato smo lahko optimistični, da bo v kratkem konec. Moramo pa skrbno paziti na manjše popravke, ker voda še uhaja skozi betonske bloke in se moramo še naprej truditi, da jo ustavimo," je za STA danes zjutraj povedal vodja intervencije v Dolnji Bistrici Miroslav Vuk.

Zaradi naraslih voda so bili močno na udaru tudi kraji v Občini Ljutomer. Županja Olga Karba je krajane Spodnjega in Zgornjega Krapja, Mote in Pristave v nedeljo iz previdnosti pozvala, da pripravijo nujne osebne potrebščine za primer evakuacije, a ta potem ni bila potrebna.

Poveljnik civilne zaščite v tej občini Branko Novak je danes za STA pojasnil, da se je nekaj ljudi iz Spodnjega Krapja samih preselilo k sorodnikom, invalidno gospo z možem pa so preselili v hotel. "Trenutno je stanje stabilno. Tu imamo okoli 20 gasilskih motornih brizgalk, dve črpalki in eno specialno črpalko, ki zmore prečrpati okoli 500 litrov na sekundo. Te zadeve so nove pri nas, smo jih preizkusili in delujejo," je dejal.

Pretok reke Mure tudi na tem območju pada, težavo pa med drugim predstavlja voda, ki je od sobote ujeta na velikem polju v Zgornjem Krapju in se zdaj razliva proti drugim krajem. Tu je nekaj hiš še vedno poplavljenih. Vode je nenadno začela naraščati tudi v naselju Cven, a jim je po Novakovih besedah uspelo pravočasno preprečiti, da bi voda dosegla hiše.

14.19 V občinah Kamnik in Mengeš hitijo z odpravljanjem posledic neurja

V občinah Kamnik in Mengeš, ki so ju prizadele nedavne obilne padavine in poplave, hitijo z odpravljanjem posledic. Škoda je ogromna, ocenjujejo župani, ki računajo tudi na pomoč države. V kamniški občini je prioriteta predvsem vzpostavitev dostopa do najbolj prizadetih območij. Medtem so v Komendi še vedno brez pitne vode.

Stanje je še vedno skrb vzbujajoče v občini Kamnik, kjer jim niti z gradbeno mehanizacijo še ni uspelo zagotoviti dostopa do vseh hiš, je za STA dejal župan Matej Slapar. Po njegovih besedah so bile v poplavah popolnoma uničene in poplavljene dolina Kamniške Bistrice, dolina Črne in doline Bistričice. Počasi se prebijajo do teh hiš, so pa jih medtem s pomočjo helikopterjev oskrbeli s hrano, vodo in agregati.

"Naša prva naloga je, da bomo skupaj z državo sanirali in uredili dostope, da bo to mogoče tudi z osebnimi vozili," je dejal Slapar. Čim prej bo treba zagotoviti tudi nadomestni dostop namesto podrtega mostu v Stranjah, da bodo omogočili dostop tako do prebivalcev kot tudi do podjetij, ki so tudi utrpela škodo.

"Zavedati se moramo, da je kar nekaj delovnih mest odvisnih od turizma," je dejal in opomnil, da velika Velika planina do nadaljnjega ostaja odrezana od sveta. "Treba bo razmišljati tudi o sistemskih ukrepih, kako vse te stvari reševati v okviru države, podobno najbrž kot med epidemijo covid-19, z neko strokovno komisijo," je pozval.

Ekipe komunalnega podjetja sanirajo tudi vodovodni sistem v kamniški občini, na katerem so se zgodile večje okvare. Polovici Kamnika so vodo zagotovili že v soboto, preostalim pa jo bodo po napovedi župana zagotovili danes. Za gospodinjstva, ki niso imela pitne vode, so v tem času zagotovili odjemna mesta s pomočjo gasilcev, štaba civilne zaščite in pogodbenih podjetij.

Hude poplave povzročile katastrofo

Tudi v občini Mengeš intenzivno odpravljajo posledice hudih poplav, ki so po besedah župana Boga Ropotarja povzročile katastrofo, ki je ne pomnijo niti najstarejši občani. "Mnogi so izgubili vse, za kar so vse življenje garali. Razsežnost posledic je ogromna, izjemno težko je sploh oceniti škodo," je dejal. Pri sanaciji in odpravi posledic računajo tudi na pomoč države.

Velika škoda je namreč nastala tudi na občinskih objektih. Poplavljeni so vrtca Gobica, kjer "ni ničesar več uporabnega", nova športna dvorana, poplavilo je tudi kletne prostore zdravstvenega in kulturnega doma ter občinske zgradbe, poškodovana je tudi druga občinska infrastruktura.

Zdravstveni dom kljub poplavljenim kletnim prostorom deluje, otroke iz vrtca Gobica pa bodo preselili v enoto Sonček, ki ni bila poplavljena. "Imamo srečo v nesreči, da so trenutno počitnice. Za naprej pa bomo poiskali trajno, dolgoročnejšo rešitev, dokler stvari ne saniramo. Jutri imamo sestanek z direktorico in ravnateljem šole, kako v prihodnje rešiti tudi ta problem," je dejal.

Ujma v občini Mengeš smrtnih žrtev ni terjala, se je pa nekaj občanov poškodovalo med odpravljanjem posledic. Voda je pitna in je ni treba prekuhavati.

Iz občine prihajajo tudi informacije o krajah prizadetim prebivalcem, ki jih je Ropotar potrdil in tovrstna ravnanja obsodil. "Neprimerno je, da kdorkoli počne še to v tej katastrofi," je dejal. Za pomoč pri varovanju so prosili tudi policijo, ki z dodatnimi policijskimi enotami patruljirala tudi ponoči.

Ropotar se je ob tem zahvalil vsem gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, prostovoljcem, ki so se odzvali v ogromnem številu, pa tudi županom okoliških občin, ki jih poplave niso prizadeli.

Ujma ni prizanesla niti občini Komenda, kjer je tamkajšnji župan Jurij Kern izdal odredbo o uporabi hidrantnega omrežja in hišnih vodovodnih priključkov. "Razumemo, da želite vsi čim prej urediti in očistiti svojo okolico, vendar bodimo solidarni in upoštevajmo navodilo, da se mora vodovodno omrežje najprej dovolj napolniti, da ga bomo lahko v polni meri koristili vsi občani," so ob tem zapisali na občinskem profilu na Facebooku.

Občani lahko pitno vodo prevzamejo v Gasilskem domu Komenda, s seboj pa morajo imeti svojo embalažo. Ob tem pozivajo k solidarnosti in da naj se voda v teh dneh porabi samo za nujne življenjske potrebe in živali.

14.17 Proizvodnja elektrike v HSE v času vremenske ujme nemotena

Proizvodnja električne energije v skupini Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je v času izrazitih in obilnih padavin ter močno povečanih dotokih pretekle dni potekala varno in zanesljivo. Strokovne, intervencijske in dežurne ekipe so vse dni zagotavljale varno odvajanje vode, protipoplavno varnost ter normalne pogoje za nemoteno proizvodnjo.

Glede na vremensko napoved so na hidroelektrarnah, ki jih upravljajo družbe skupine HSE, že v sredo, 2. avgusta, začeli prazniti akumulacije. Obratovalno osebje so namestili tudi v objekte, ki so v običajnih razmerah daljinsko vodeni. Redno so čistili tudi močno povečane količine plavja, ki je mašilo vtočne rešetke na agregatih, so danes sporočili iz HSE.

Tako pripravljeni so v petek in v noči na soboto pričakali krepitev padavin ter dodaten porast pretokov na vseh porečjih. Vse hidroelektrarne na Dravi in Soči so ob tem obratovale po načrtih in glede na zmožnosti v nastalih razmerah.

V petek so hidroelektrarne skupine HSE proizvedle 11,3 gigavatne ure (GWh) električne energije, črpalna hidroelektrarna Avče pa zaradi plavja na reki Soči preventivno ni obratovala. Na strojnicah posameznih velikih hidroelektrarn na reki Dravi in Soči za zdaj ne opažajo morebitne škode.

Stabilno je tudi stanje na celotnem območju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje, so zagotovili. Zaradi obilnih padavin je v petek zjutraj na območje Teša vdrla meteorna voda in zemljina, meteorna voda je vdrla tudi na območje transporta premoga iz jame premogovnika. Zaposleni so nemudoma začeli izvajati potrebne ukrepe za preprečevanje strojeloma in prečrpavati vodo.

V petek so v Tešu proizvedli 10,4 gigavatne ure elektrike. Zaradi izrazitega povečanja pretoka Save in posledično poškodovanih komunikacijskih vodov pa sta nerazpoložljiva za obratovanje plinska bloka v Trbovljah.

13.02 Plazovi grozijo Dravogradu

V okolici mesta je še vedno velika nevarnost proženja zemeljskih plazov. "V tem trenutku potrebujemo strokovnjake za pregled terena in most, ki bi nas povezal s Slovenj Gradcem," je dejal župan Dravograda.

10.51 Slovenske železnice hitijo s sanacijo poškodovanih prog

Nekateri odseki železniških prog so zaradi neurja, ki je pretekli konec tedna močno prizadelo večji del države, še vedno zaprti. Delavci Slovenskih železnic (SŽ) odpravljajo škodo. Kjer je mogoče, so uredili nadomestni avtobusni prevoz, ki pa ga ni tam, kjer niso prevozne niti ceste, so danes sporočili iz SŽ.

V družbi za danes zvečer načrtujejo odprtje levega tira železniške proge na odseku Litija-Sava, ki je poškodovan v dolžini stotih metrov. Sanacija desnega tira, ki je poškodovan v dolžini dveh kilometrov, bo trajala dlje časa. Na relaciji Trbovlje-Litija poteka nadomestni avtobusni prevoz.

V torek popoldne v družbi načrtujejo odprtje proge Celje-Velenje. Ta je trenutno zaprta, saj sanacijska dela še potekajo. Organiziran je nadomestni avtobusni prevoz.

V torek zvečer pa naj bi odprli tudi progo Sežana-Jesenice. Trenutno poteka sanacija na relaciji Sežana-Most na Soči, avtobusni prevoz je organiziran.

Koroška proga medtem ostaja zaprta. Zaposleni Slovenskih železnic se trenutno prebijajo od Ruš proti Prevaljam. Obvoza in nadomestnega prevoza ni, saj nekatere ceste niso prevozne, so še navedli v družbi.

10.46 Na poti v Črno sto vojakov, ponekod že imajo elektriko

Na poti v Črno na Koroškem, do koder so po ujmi vzpostavljene oskrbovalne poti, je danes sto vojakov Slovenske vojske, sto gasilcev in še številni prostovoljci, ki prihajajo na pomoč. Tam je vzpostavljen tudi intervencijski štab, ponekod so že dobili elektriko, deluje tudi zdravstvena oskrba, so danes sporočili iz intervencijskega štaba v Črni.

Intervencijski štab Občine Črna na Koroškem vodi poveljnik koroške gasilske regije Matjaž Gorenšek, ki je v Črno prispel v nedeljo zvečer s skupino devetih gasilcev z nalogo vzpostaviti delovanje štaba. Štab sestavljajo predstavniki civilne zaščite, medicinskega osebja, Gorske reševalne službe, gasilcev in drugi, so sporočili iz štaba.

Elektroslužbe so že vzpostavile napajanje z električno energijo na celotnem delu Črne, v Žerjavu in Jazbini, medtem ko v zaselkih Bistra, Koprivna in Topla še nimajo elektrike.

Na Slemenu je konvoj gasilcev, ki prihajajo v Črno. Vse, ki so v tem trenutku na poti čez Sleme, intervencijski štab obvešča, da morajo dati prednost konvoju gasilcev in preostalim intervencijskim službam, zato naj se s ceste umaknejo in poskrbijo, da bodo lahko službe nemoteno prihajale v Črno.

V Črni medtem že poteka sanacija in urejanje strug reke Meže in Javorskega potoka, ki sta zelo narasla in več kot dva dni poplavljala Črno z okolico. Na cestah je ogromno naplavin, na terenu so vse razpoložljive ekipe z gradbeno mehanizacijo.

Zdravstvena enota v Zdravstvenem domu Črna deluje 24 ur na dan. Tisti, ki potrebujejo pomoč, naj se oglasijo v zdravstvenem domu, če to ni mogoče, naj informacije predajo komu drugemu, prav tako naj poskušajo javiti potrebe po zdravilih.

Kot so še sporočili iz intervencijskega štaba, bodo v aktivnosti za pomoč pri odpravi posledic ujme najprej vključili domače prostovoljce. Vse, ki želijo priti na pomoč iz drugih krajev, pa bodo obvestili v prihodnjih dneh, saj je treba poskrbeti za logistično podporo.

10.10 Dve od hidroelektrarn na spodnji Savi po povodnji vnovič pognali

Dve od štirih hidroelektrarn na spodnji Savi, ki so jih po povodnji začasno zaustavili, odprli njihove zapornice in s tem čezmerno narasli Savi omogočili prost pretok, spet delujeta. Na pregradah preostalih dveh še odstranjujejo nabrano rečno plavje, delovati pa bosta začeli v kratkem, je dejal direktor družbe HESS Bogdan Barbič.

Pri dveh elektrarnah v verigi spodnjesavskih hidroelektrarn se je namreč nabralo toliko rečnega plavja, da je treba rešetke na pregradah njunih vodnih akumulacij najprej očistiti oz. sprostiti, potem pa ju bodo lahko spet pognali, je direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) povedal za STA.

Delujeta že hidroelektrarni Arto-Blanca in Brežice, na boštanjski in krški hidroelektrarni pa še odstranjujejo plavje. Savin pretok se je sicer toliko znižal, da hidroelektrarne lahko spet poženejo in jih vklopijo v elektroenergetsko omrežje.

Barbič je pristavil, da je sicer ob Savinem petkovem vodnem višku oz. vodnem valu svojo vlogo in izgradnjo upravičil ob gradnji akumulacije hidroelektrarne Brežice zgrajeni visokovodni razbremenilnik oz. zadrževalnik v Vrbini pri Brežicah.

S petkovim odprtjem njegovih zapornic so po njegovih pojasnilih namreč "ujeli pravi trenutek" in znižali konico Savinega vodnega vala ter jo "poslali v retenzijo" oz. na za to predvideno razlivno površino brežiško-krškega polja.

S tem so krepko znižali vodni val in Savin pretok dolvodno od brežiške hidroelektrarne. Vodni zadrževalnik so sicer uporabili prvič, zadeva pa se je "odlično obnesla", je dejal Barbič.

Opozoril je še, da bi bilo težav s poplavljanjem Krke in Save na Brežiškem, predvsem na najbolj problematičnih območjih Krške vasi in vasi Loče pri Dobovi, zadnje dni manj, če bi že uresničili zaustavljeni projekt hidroelektrarne Mokrice in ob njeni gradnji dokončali za tamkaj načrtovano protipoplavno zaščito.

Na to je ob zadnji poplavni ujmi večkrat spomnil tudi brežiški župan Ivan Molan.

9.45 Preklicana evakuacija Koroške Bele

Sirena je ob 7. uri zjutraj naznanila konec obvezne evakuacije za prebivalce Koroške Bele, ki je bila za prebivalce zaradi plazu obvezna od nedelje od 20. ure. Ob 12. uri se bo znova sestal štab Civilne zaščite Jesenice z vsemi podpornimi službami, ki bo ocenil razmere in sprejel odločitev, kako naprej, so za STA povedali na Občini Jesenice.

Zaradi aktivnega plazu so bili prebivalci Koroške Bele že drugo noč evakuirani s svojih domov.

Kot so v nedeljo sporočili z jeseniške občine, je bila evakuacija preteklo noč predvidena za prebivalce, ki stanujejo na Gorski poti, Koroški cesti, Novi ulici, Partizanski poti, Prosvetni cesti, Stranski poti, Ulici Karla Prežlja, Cesti Viktorja Svetina, Cesti talcev, Na Lehah, Cesti Ivana Cankarja in Potoški poti.

Namestitev prebivalcev v nočnem času je bila organizirana v telovadnici Osnovne šole (OŠ) Prežihovega Voranca na Jesenicah. Občani so lahko v OŠ Prežihovega Voranca prišli že od 17. ure dalje, s seboj so lahko pripeljali tudi hišne ljubljenčke.

Za osebe, ki potrebujejo posebno in zdravstveno nego, je bila namestitev organizirana v Domu Franceta Bergelja na Jesenicah.

Pri evakuaciji so sodelovali tudi policisti, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Policisti so aktivno sodelovali v operativnem štabu, zavarovanju vstopnih točk zaprtega območja in nudenju pomoči prebivalcem pri zapuščanju svojih domov. Čez noč so opravljali kontrolo območja in objektov, ki so bili prazni, zaradi varnosti premoženja in preprečevanja morebitnih vlomov ali drugih kaznivih ravnanj.

Opustošenje je za seboj pustila tudi Kamniška Bistrica:

9.43 Oskrba z elektriko vse boljša tudi na Koroškem

Težave pri oskrbi z elektriko, ki so jih povzročile nedavne ujme, pristojne službe pospešeno odpravljajo. Oskrba je po podatkih Elektra Celje vse boljša tudi na Koroškem. Na območju Raven je brez elektrike še 382 odjemalcev. Na širšem distribucijskem omrežju Elektra Celje je brez elektrike 1.297 odjemalcev.

Na širšem distribucijskem omrežju Elektra Celje je največ odjemalcev brez elektrike v Zgornji Savinjski dolini, kjer jih je na nadzorništvu Nazarje 862, so v družbi objavili na svojih spletnih straneh.

Stanje na Koroškem se po njihovih besedah izboljšuje, na nadzorništvu Ravne je brez elektrike še 382 odjemalcev. Na nadzorništvu Vuzenica je brez elektrike 15 odjemalcev, na nadzorništvu Laško pa 38.

Na območju Elektra Ljubljana je brez elektrike 720 odjemalcev, največ na območju Kamnika in Zidanega Mosta. Kot so zapisali na svojih spletnih straneh, v te podatke niso vključene transformatorske postaje, ki so brez napajanja več kot 72 ur.

Na območju Elektra Maribor je brez elektrike približno 580 odjemalcev. Kot so pojasnili, težave pospešeno odpravljajo, zato pričakujejo, da se bo ta številka že v kratkem občutno zmanjšala.

9.09 V Kranju opozarjajo na poškodovano kanalizacijsko cev pod planiškim mostom

Deroča voda z naplavinami je poškodovala betonsko prevleko kanalizacijske cevi, pritrjene na most pri nekdanji Planiki v Kranju. Na občini opozarjajo, da je treba ukrepati takoj, saj bo v nasprotnem primeru celotnemu območju ob Savi grozila "ekološka katastrofa neslutenih razsežnosti".

Kot so danes sporočili z Mestne občine Kranj, se pristojni bojijo večje poškodbe cevi, na katero je priključenih približno 25 tisoč ljudi, saj bi to povzročilo razlitje fekalnih voda v Savo. "V tem primeru bi se bilo nemogoče izogniti ekološki katastrofi - ne le na območju Kranja, temveč tudi na predelih vzdolž Save po Sloveniji in v tujini," so opozorili.

Kranjska občina je že lani pridobila gradbeno dovoljenje za nov most, na katerega bo treba namestiti tudi novo kanalizacijsko cev. Most, po katerem bo potekal dvosmerni motoriziran promet, bo ustrezno višji, zato bo ob deroči vodi, kot je nastala ob tokratni ujmi, težko dosegljiv. Foto: Mestna občina Kranj

Za mostom pri nekdanji Planiki se začne kanjon Zarica, ki je tako kot celotna Sava zaščiten kot naravna vrednota državnega pomena. "Vzdolž Save pa so številna naselja, ki jim v primeru razlitja fekalnih voda v reko grozi onesnaženje," so poudarili.

Kratkoročna sanacija obstoječe cevi po navedbah občine ne bi bila ustrezna rešitev, saj bi ob naslednji ujmi znova grozila usodna poškodba, ki bi vodila v ekološko katastrofo.

Kranjska občina je že lani pridobila gradbeno dovoljenje za nov most, na katerega bo treba namestiti tudi novo kanalizacijsko cev. Most, po katerem bo potekal dvosmerni motoriziran promet, bo ustrezno višji, zato bo ob deroči vodi, kot je nastala ob tokratni ujmi, težko dosegljiv.

"Vendar pa Mestna občina Kranj kratkoročno ne razpolaga s sredstvi za projekt in izvedbo nove kanalizacije, zato nujno potrebuje denarno pomoč države za preprečevanje škode na javni infrastrukturi za čimprejšnjo realizacijo projekta v celoti. Le tako se bomo izognili odtekanju fekalne vode iz cevi v Savo," so zapisali na občini.

Kot je poudaril župan Matjaž Rakovec, je voda kanalizacijsko cev na mostu pri nekdanji Planiki prešla prvič v zgodovini. "Če pride do onesnaženja, to ne bo posledica samo za Kranj, ampak za celotno Slovenijo in naprej čez mejo. Podnebne spremembe so neizprosne, njihove posledice grozljive. Kako se bo izšlo pri planiškem mostu ob naslednji ujmi, lahko samo ugibamo. Zadeve se je treba lotiti takoj, vendar pa pri tem nujno potrebujemo pomoč države," je dejal.

Gradbeno dovoljenje za nov most, na katerega bi namestili novo kanalizacijsko cev, že imajo, zato si po njegovih besedah želijo, da bi bil to eden prvih naslednjih projektov, ki se ga bodo lotili skupaj z državo.

Nedeljsko vremensko dogajanje je Kranju sicer večinoma prizaneslo, stanje na terenu pa se je zdaj umirilo. Prav tako se je ustavilo plazenje na področju Besnice, Pševega, Golnika in Javornika. Pristojne službe bodo začele sanirati škodo, so pojasnili na občini. Kranjski gasilci bodo zdaj pomagali v Škofji Loki.

Zaradi posledic naravne nesreče lahko prebivalci na obvodnih nižje ležečih predelih Kranja do preklica brezplačno parkirajo na parkiriščih Huje, Čebelica in Sejmišče. Občina je prav tako omogočila prednostno brezplačno dostavo in odvoz zabojnikov za kosovne odpadke po ujmi.

Novice Han: Konkurenca ne čaka in bo izkoristila težave v Sloveniji #video

9.08 Na Koroškem v ospredju vzpostavljanje prometnih poti in vodooskrbe, nastajajo novi plazovi

Po umiritvi vremenskih razmer je danes na Koroškem v ospredju vzpostavljanje prometnih povezav do prizadetih območij in vodooskrbe, skrbijo pa novi zemeljski plazovi. Nadaljuje se odstranjevanje posledic ujme, ki je uničila ogromno premoženja in infrastrukture, številna podjetja ostajajo zaprta, neprevoznih je veliko cest.

Najbolj je na Koroškem prizadeta Mežiška dolina, kjer so najnujnejšo oskrbo v nedeljo zagotavljali s pomočjo helikopterjev, cestno prometno povezavo za oskrbo do zelo prizadete Črne na Koroškem, ki je bila od petka zjutraj prometno in prek telefonov odrezana od sveta, pa so vzpostavili iz Šoštanja prek Slemena, deloma za oskrbo tudi po Mežiški dolini in ponekod prek meje z Avstrijo.

Na Prevaljah, kjer je v noči na nedeljo narasla reka Meža odnesla eno hišo, ostali pa so tudi brez več mostov in cest, je danes v ospredju zagotavljanje vodooskrbe. V več delih občine ni vode, saj je na več mestih pretrgan vodovod, zato so vojsko že zaprosili za dva pontonska mostova, na katera bi lahko, kot je danes za STA povedal župan Občine Prevalje Matic Tasič, tudi obesili vodovodne cevi. Zdaj vodo na več mestih zagotavljajo s cisternami.

Prav tako bodo poskušali danes zagotoviti več kemičnih stranišč, predvsem za ljudi v stanovanjskih blokih, po Tasičevih besedah se namreč bojijo morebitnih posledic trenutnih razmer tudi na splošnem zdravstvenem področju.

Tudi elektrike še nimajo povsod v občini, med drugim je poplavljena obrtna cona Lahovnikovo odrezana od prometnih povezav, odneslo je tudi novozgrajene kolesarske poti. Kot so danes zjutraj objavili prevaljski gasilci, je Pačnikov oz. Leški most zaprt tudi za pešce, saj se poseda, zato vse prosijo, da upoštevajo navodila. Na Prevaljah je danes sklicana tudi izredna seja občinskega sveta, na kateri bodo po županovih besedah svetnike seznanili s potekom dogodkov, ukrepi in načrti za naprej.

Še naprej so razmere zaostrene tudi drugod po Mežiški in Mislinjski dolini. V Mežici so narasli vodotoki uničili vseh osem mostov, pogojno je eden prehoden, je za STA danes povedal župan Občine Mežica Mark Maze. Zemeljski plazovi še vedno ogrožajo nekaj hiš v občini, posledice na cestni in komunalni infrastrukturi pa so po njegovih besedah katastrofalne, prav tako v gospodarstvu. Župan upa, da bodo čim prej uspeli vzpostaviti most do desne strani reke Meže, da bodo podjetja, med drugim Cablex-M in Ferolin, lahko poskušala reševati, "kar se še rešiti da".

Župan upa, da bodo čim prej uspeli vzpostaviti most do desne strani reke Meže, da bodo podjetja, med drugim Cablex-M in Ferolin, lahko poskušala reševati, "kar se še rešiti da". Foto: Matic Prevc/STA

Prioritete po besedah mežiškega župana ostajajo varovanje življenj in premoženja, zato nadalje spremljajo potencialne plazove, v teku so prizadevanja za vzpostavitev dobave električne energije, v občini ni vodooskrbe, pitno vodo zagotavljajo s pomočjo gasilcev in vojske, prav tako občanom zagotavljajo kruh in druge osnovne dobrine. Nekatere trgovine so še zaprte, a potekajo dela, da se čim prej odprejo.

V Dravogradu se prav tako pojavljajo vedno novi plazovi in s tem zapore cest. Kot je v nedeljo zvečer sporočil župan Občine Dravograd Anton Preksavec, so morali zaradi aktivnosti v plazu na Grajski bajti preventivno evakuirati večje število tamkajšnjih prebivalcev, prav tako družino na Viški cesti. Skupno število evakuiranih oseb v Dravogradu je naraslo na 255.

Za danes je napovedano, da bodo opravili ogled plazov z geomehanikom, ki bo podal mnenje glede nadaljnjih aktivnosti. Danes v Dravograd dobijo pomoč iz Postojne v delovnih strojih, konec tedna pa so domačim gasilcem, pogodbenikom, civilni zaščiti in prostovoljcem posledice ujme pomagali odstranjevati tudi gasilci od drugod in pripadniki Slovenske vojske. Komunalnemu podjetju je že uspelo vzpostaviti vodooskrbo v občini.

Nadaljnji zemeljski plazovi se prožijo tudi v Mislinjski dolini. Mestna občina Slovenj Gradec je v nedeljo zvečer objavila, da so gasilci v Pamečah preventivno postavili pregrado, kjer grozi plaz, in izselili dve družini.

Na Koroškem je zaradi posledic ujme neprevoznih veliko glavnih in tudi preostalih cest. Po podatkih prometnoinformacijskega centra za državne ceste so popolnoma zaprte glavne ceste Maribor-Dravograd pri Velki in Ožbaltu, pri Otiškem Vrhu je neprevozna cesta Dravograd-Slovenj Gradec, prav tako je neprevozna cesta Dravograd-Ravne na Koroškem.

Na prizadetih območjih na Koroškem danes organizirajo akcije odstranjevanja posledic ujme in iščejo prostovoljce za pomoč, steklo je tudi več akcij zbiranja različne materialne pomoči.

Novice Zavarovalno združenje: S prijavo škode ni treba hiteti

9.06 Pretok Mure upada, poplavni val na območju Hotize

Pretok Mure danes upada in razmere ob reki se postopoma umirjajo. Potem ko so v nedeljo sanirali vodni nasip na območju Dolnje Bistrice, so se ljudje z ogroženih območij lahko vrnili na svoje domove. Pristojne službe tam danes še dodatno utrjujejo nasip, poplave pa zdaj grozijo naseljema Hotiza in Kot, zato tam pospešeno prečrpavajo vodo.

"Stvari se umirjajo, so pa še zmeraj resne. Voda pada, zato smo lahko optimistični, da bo v kratkem konec. Moramo pa skrbno paziti na manjše popravke, ker voda še uhaja skozi betonske bloke in moramo še naprej delati, da jo ustavimo," je za STA danes zjutraj povedal vodja intervencije v Dolnji Bistrici Miroslav Vuk.

Potem ko so v nedeljo na reki Muri pri Gornji Radgoni beležili rekordno velik pretok 1.450 kubičnih metrov na sekundo, je ta danes zjutraj po podatkih agencije za okolje padel pod 900 kubičnih metrov na sekundo.

V Dolnji Bistrici se to po besedah Vuka še ne pozna, trenutno je pri njih raven vode le za okoli deset centimetrov nižja od stanja v nedeljo.

Županja občine Črenšovci Vera Markoja je po sanaciji nasipa v nedeljo zvečer preklicala odrejeno evakuacijo nekaj sto ljudi, saj voda na tem območju ne ogroža več stanovanjskih hiš, ampak se razliva po poljih in drugih kmetijskih površinah.

Poplavni val, ki je nastal zaradi poškodovanega nasipa, je zdaj po besedah lendavskega župana Janeza Magyarja dosegel Hotizo in skupaj s preostalimi pritoki grozi, da bo poplavil tamkajšnje hiše. Zato so odredili evakuacijo za spodnji del naselja Hotiza, za naselje Kot pa je odrejeno stanje pripravljenosti na morebitno evakuacijo.

"Zaledne vode so se tako razbohotile, da nam grozi zalivanje hiš," je župan povedal za STA. Pripadniki civilne zaščite prečrpavajo vodo tudi s pomočjo dveh večjih črpalk in tako po besedah župana verjamejo, da bodo lahko ubranili hiše pred poplavo.

Novice Številne ceste ostajajo zaprte: preverite, katere

Avtomoto Zalit avtomobil? Strokovnjak jasen, česa ne smete storiti.