Zeleni prehod
Torek, 19. 3. 2024, 21.12
1 mesec, 1 teden
Na komisiji DZ za peticije o ogrevanju kot osnovni dobrini
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,90
Na današnji seji komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti so naslovili stanje na področju energetske revščine, svoj položaj in zahteve zaradi visokih cen energije je predstavila tudi Ljudska iniciativa Velenje. Poslanci so se v razpravi strinjali, da je ogrevanje osnovna dobrina.
Predsednica komisije Eva Irgl (SDS), ki je bila pobudnica sklica seje, je menila, da je energetska revščina pojem, ki se mu pred leti ni namenjalo veliko pozornosti, danes pa je zelo pomemben. Pri reševanju te problematike je po njeni oceni treba povezati več sektorjev, energetskega, socialnega in okoljskega.
Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Hinko Šolinc je spomnil, da obstaja strategija za reševanje energetske revščine, kamor spada tudi zmanjšanje deleža energetsko revnih gospodinjstev. Po njegovi oceni se velik del energetsko revnih ne odloča za prijavo na razpis za energetsko sanacijo stavb, čeprav je denarja za to načeloma dovolj.
Omrežnine se bodo znižale za tiste, ki porabijo manj
Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je glede prenove obračunavanja omrežnin, ki bo v veljavo stopila z julijem, dejala, da naslavlja zlasti energetsko revna gospodinjstva, saj se bodo omrežnine znižale za tiste, ki porabijo manj elektrike. Na cene energije pa vpliva veliko dejavnikov, je podčrtala.
Sara Bajec in Asmir Bećarević iz Ljudske iniciative Velenje, ki se bori za znižanje visokih položnic energije v Šaleški dolini, sta izpostavila, da se ljudje soočajo z vedno višjimi položnicami za ogrevanje. "Ogrevanje ni luksuz," je podčrtala Bajčeva. Iniciativa sicer med drugim od DZ, vlade in ministrstva za okolje, podnebje in energijo zahteva znižanje davka z 22 odstotkov na 9,5 odstotka za izdane račune za toplotno energijo in ogrevanje vode za gospodinjski odjem ter izločitev emisijskih kuponov ogljikovega dioksida za reguliranje izhodiščne cene distribucije toplote.
"Če ne bomo sprejeli sistemskih rešitev, bomo na koncu vsi revni," je menil Aleksander Reberšek (NSi), ki se mu zdi trgovanje z emisijskimi kuponi ogljikovega dioksida za potrebe ogrevanja nedopustno.
Tomaž Lah (Svoboda) je medtem dejal, da emisijskih kupov ni mogoče kar tako izključiti iz cen energije ter da ne gre za novost in slovensko posebnost. "Rešitev je, da se s pomočjo definicije energetske revščine pomaga tistim, ki so pomoči najbolj potrebni," je poudaril.
Njegov poslanski kolega Darko Kranjc je menil, da bi morali najšibkejši obvezno sprejeti energetskega svetovalca, ki bi jim lahko pomagal pri zmanjšanju porabe energije.
Je ogrevanje postalo luksuz?
Da ogrevanje ni luksuz, ampak življenjska dobrina, se strinjajo v Levici. Kot je dejala Tatjana Greif, stroškov zelenega prehoda ne smejo plačevati najšibkejši, ampak predvsem tisti, ki so s trenutno ureditvijo najbolj pridobili.
Da je skrb vzbujajoče, da se veliko ljudi pred vsako kurilno sezono sprašuje, ali jih bo zeblo ali pa bodo lačni, v socialni državi ni sprejemljivo, pa je menila Meira Hot (SD), ki je tako kot opozicija obžalovala, da se seje niso udeležili predstavniki ministrstev za solidarnostno prihodnost ter ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Poslanci po triurni razpravi niso sprejeli nobenih sklepov.
