Zeleni prehod
Nedelja, 17. 12. 2023, 22.21
2 meseca
Predlog novega energetskega zakona
Bomo ta ukrep še drago plačali?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
Kompleksen in obsežen predlog energetskega zakona (EZ-2) zajema 10 poglavij in 187 členov.
Predlog prenovljenega energetskega zakona (EZ-2), ki ga je vlada v DZ poslala po rednem postopku, med drugim v prihodnosti predvideva izločitev plina iz ogrevanja stavb. Če je praktično celotna EU še pred vojno v Ukrajini promovirala priključitev gospodinjstev na cenovno ugodnejši in čistejši zemeljski plin za lajšanje zelenega prehoda, so razmere danes obrnjene na glavo. Kaj bo drugače in kaj lahko pričakujejo gospodinjstva, ki se ogrevajo na plin?
Pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem energetskem zakonu ne bosta več dovoljena. Razen če ne bo res nobene druge tehnične možnosti, kar bo treba podrobno dokazovati. To pomeni, da če boste vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za stanovanjsko novogradnjo vložili po 1. juliju 2024, vam ogrevanja s plinom ne bodo več dovolili. Prepoved bo veljala le za nove stanovanjske stavbe ali stanovanjske dele poslovno-stanovanjskih stavb, in ne za vse druge objekte. Za obstoječa gospodinjstva, ki se ogrevajo na zemeljski plin, se za zdaj ne bo nič spremenilo. Do kdaj bo tako, v predlogu zakona ni zapisano. Bodo pa po besedah Hinka Šolinca, generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), morala vsa gospodinjstva do leta 2050 preiti na drug način ogrevanja.
"Plin kot energent v gospodinjstvih se postopoma ukinja, njegova era se zaradi geopolitičnih razmer neizbežno končuje. Tako kot se je nekoč ukinjala uporaba premoga za ogrevanje gospodinjstev in je po nekaj desetletjih povsem izginila iz naših domov. Žal v industriji še ne," pove neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Dodaja, da je plin sicer dober energent, ki je s plinskimi krizami kot posledica geopolitičnih razmer postal vedno bolj nepredvidljiv. "Zaradi tega se je Slovenija odločila za energente, ki niso toliko politično ranljivi oziroma so dostopni brez omejitev. Tu mislim predvsem na električno energijo, ki je lažje dostopna in varnejša. Velik problem sicer predstavlja prenosno elektroenergetsko omrežje, ki je bilo načrtovano za velike proizvajalce, ne za male sončne elektrarne malih proizvajalcev. Tu bodo morale države še veliko postoriti, predvsem z izgradnjo tako imenovanih pametnih omrežij," opozarja Žnidaršič. Kot alternativo plinskim kotlom vidi predvsem toplotne črpalke, ki jih lahko na primer poganjajo sončne elektrarne velikih moči na bregovih in na vodi akumulacijskih jezer za hidroelektrarne. Prepričan je, da ima Slovenija velik potencial pri pridobivanju električne energije iz sončne energije.
Plinarji: Ukrep bo imel obratne učinke
Nasprotnega mnenja so v Gospodarsko interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina (GIZ DZP). Prepričani so, da odločitev ni smiselna za lajšanje zelenega prehoda in da ima ukrep celo obratne učinke. "Kondenzacijski kotli na plin namreč omogočajo uporabo obnovljivih plinov. S prepovedjo teh kotlov se odjemalcem prepove uporabo obnovljivih virov, kar ima negativen vpliv na razvoj tehnologije pridobivanja plinov iz obnovljivih virov," poudarja direktor združenja Urban Odar.
Ob tem izpostavlja, da je slovensko električno omrežje že danes v zimskem obdobju preobremenjeno in da pozimi nimamo zadosti dodatne obnovljive električne energije. Zaradi tega se tudi uvaja nov tarifni sistem za omrežnino. "Če bi sedaj odjemalec namesto plina izbral toplotno črpalko, bi to pomenilo, da bo električno omrežje samo prej doseglo svojo maksimalno zasedenost in povečalo rabo energije pozimi," opozarja Odar.
Dodaja, da bi morali namesto tega izkoristiti že zgrajen plinski sistem, ki lahko pozimi bistveno razbremeni električni sistem. Tako bi lahko privarčevali veliko sredstev, ki so predvidena za vlaganje v električni distribucijski sistem, in s tem znižali pritisk na povečanje omrežnine za električno energijo v naslednjih desetih letih. "Za zeleni prehod je treba uporabiti že vso zgrajeno javno energetsko infrastrukturo. Nesmiselno je, da se nekateri infrastrukturi želimo odreči in jo rušiti (plinovodno omrežje), v drugo pa bi vlagali ogromno sredstev, ker je že danes preobremenjena (električno omrežje)," je do vladne politike kritičen Odar.
Plinovodno omrežje pripravljeno za distribucijo obnovljivih plinov
Kot najhitrejši in najlažji način za razogljičenja plinskih odjemalcev Odar predlaga, da se na vhodu v plinovodno omrežje postopoma začne nadomeščati zemeljski plin z obnovljivimi plini. To pomeni, da lahko plinovodno omrežje ostane tako, kot je, saj je že pripravljeno za distribucijo na primer biometana. Nadalje ni treba menjati plinskega kotla ali štedilnika pri odjemalcih. "Tak način je tudi najbolj pošten do teh odjemalcev, ne pa da se jih sili v menjave ogrevalnih sistemov," pojasnjuje.
Distributerje plina močno zanima vlaganje v proizvodnjo obnovljivih plinov, vendar le ob pogojih, da bo vzpostavljeno stabilno poslovno okolje in da se distribucijsko plinovodno omrežje ne bo omejevalo z zakonodajo.
Kako lahko več kot 121 tisoč lastnikov plinskih kurilnih naprav, ki so jih na pobudo smernic in spodbud države v preteklih letih vgradili v svoja gospodinjstva, razume nenaden preobrat energetske politike? Odar odgovarja, da "investitorji tega ne morejo razumeti drugače, kot da država ni sposobna treznega in utemeljenega razmisleka o energetski prihodnosti Slovenije, ki mora na eni strani zasledovati cilje razogljičenja in zmanjševanja porabe fosilnih goriv, hkrati pa mora upoštevati tudi vidike prehoda, ki se nanašajo na stabilno in cenovno sprejemljivo energetsko oskrbo prebivalcev."
Prepoved uporabe plina za gospodinjstva, za gospodarstvo ne
Predlog zakona tudi predvideva selektivno omejevanje rabe plina, ki bi veljalo zgolj za gospodinjstva, in ne tudi za gospodarstvo, za nove plinske elektrarne in kogeneracije. Plinske elektrarne naj bi tako oskrbovale tudi gospodinjstva, ki bi jim prepovedali uporabo plina.
"Taka odločitev bi bila zelo nepoštena do gospodinjskih odjemalcev, saj naj bi jim najprej zapovedali, da morajo prenehati uporabljati plin in zamenjati dobro delujoč ogrevalni sistem, potem pa bi država manjkajočo električno energijo za te odjemalce pridobila iz plinske elektrarne iz plina, ki ga je prepovedala gospodinjskim odjemalcem. Taka anomalija pride še do večjega izraza ob dejstvu, da 121 tisoč gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina, ki ga uporabljajo za ogrevanje, kuho, ogrevanje sanitarne vode, prispeva izključno 1,95 odstotka emisij C02 v Sloveniji," nelogičnost novega zakona ponazori Odar.
Medtem ko je bilo za podporo proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE po navedbah GIZ DZP v letu 2022 porabljenih 94,8 milijona evrov, za podporo proizvodnji obnovljivih plinov ni bilo namenjenega niti evra.
Prve koncesije distributerjem potečejo leta 2027
Energetski zakon predvideva tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Lokalnim skupnostim tako ne bo več dovoljeno podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Dovoljeno bo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in če obstajajo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe. Urejajo se tudi pogoji, pod katerimi lahko lokalna skupnost podaljša obstoječe koncesije za določeno obdobje.
Po podatkih GIZ DZP se prve koncesije iztečejo že v letu 2027, na primer v Mariboru, nekatere pa šele po letu 2050. Za njihovo podaljšanje so predvideni strogi pogoji in še to za največ sedem let. V primeru, da se koncesija ne bi podaljšala, bi to pomenilo, da bi morali odjemalci plinski sistem odstraniti in preiti na nov ogrevalni sistem.
Energetski svetovalec Žnidaršič napoveduje, da se za obstoječa gospodinjstva, ki se grejejo na zemeljski plin, v bližnji prihodnosti ne bo nič spremenilo. Na dolgi rok, čez desetletje ali dve, se bo pojavila omejena ponudba novih ogrevalnih plinskih naprav in pomanjkanje rezervnih delov. Trg bo stagniral. "Argumenti države, da zmanjša porabo plina, so na mestu. Mehak prehod k manjši rabi plina mora biti zagotovljen tako uporabnikom kot distributerjem plina in drugim akterjem. Vsi se bomo morali temu prilagoditi," napoveduje.
"V eksaktni matematiki in kreativni statistiki velja, da je seštevek dveh minusov plus. Sedaj je pravi čas, da slovenski plinski sektor dva minusa pretvori v plus. Prvi minus je omejevanje plina v novogradnjah, drugi nove tarife električne energije. Plinske toplotne črpalke so lahko deloma ali popolnoma neodvisne od električnega omrežja. Za večje porabnike toplote je zanimiva tudi plinska kogeneracija (SPTE)," še pojasnjuje Žnidaršič.
Podražitev plina zaradi emisijskih kuponov na ogrevanje?
Ogrevanje na plin naj bi se po navedbah MOPE zaradi razširitve reformne sheme ETS oziroma emisijskih kuponov na ogrevanje, ki nastopi čez tri leta, močno podražilo. Država naj bi tako z zakonom varovala državljane pred nevarnostjo energetske revščine.
Odar se sprašuje, zakaj MOPE tako zelo poudarja podražitev plina kot energetskega vira zaradi emisijskih kuponov in pri tem zamolči druge podražitve, ki se bodo verjetno zgodile. Kot primer navaja podražitev omrežnine za električno energijo v naslednjih desetih letih zaradi potrebnih vlaganj v omrežje. "Zemeljski plin se bo to ogrevalno sezono pocenil do 20 odstotkov v nasprotju z nekaterimi drugimi viri, ki se še naprej dražijo. Vsekakor je zemeljski plin danes zelo konkurenčen vir za ogrevanje," poudarja Odar.
Kot primer, da je oskrba z zemeljskim plinom še kako konkurenčna, navaja primer ogrevanja v Mariboru. Če se gospodinjski odjemalec ogreva z daljinskim ogrevanjem, ga poraba energije stane približno 165 evrov na megavatno uro, med tem ko ga zemeljski plin stane 94 evrov na megavatno uro.
"Prve ocene kažejo, da bo morebitna podražitev zaradi uvedbe emisijskih kuponov manjša in nikakor ne bo spremenila dejstva, da je zemeljski plin konkurenčen vir energije. Dodatno je treba upoštevati, da se bo poraba energije zaradi ukrepov učinkovite rabe energije znižala. Zato bo v primerjavi stroškov oskrbe z različnimi viri energije vse bolj postala pomembna vrednost začetne investicije. Dejstvo je, da so glede začetne investicije plinski kotli najcenejši. Po vseh izračunih se torej izkazuje, da država z energetskim zakonom slovenskim gospodinjstvom omejuje dostop do zelo konkurenčnega energetskega vira," je prepričan Odar.
Prepoved vgradnje kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v strnjenih naseljih
Po novem zakonu v strnjenih naseljih ne bosta več dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje.
Kljub temu Žnidaršič izključuje možnost, da bi Slovenija lahko na podeželju kdaj v prihodnosti prepovedala uporabo drv za ogrevanje gospodinjstev. Napoveduje, da bodo drva na podeželju tudi v prihodnosti predstavljala glavni energent, sploh lastnikom gozdov.
