Zeleni prehod
Sreda, 3. 9. 2025, 18.56
3 tedne
Zakon o kmetijstvu: opoziciji gre v nos zelena agenda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Tomaž Lisec iz SDS je dejal, da je 90 odstotkov zadev zakona, ki naj bi skupaj z zakonom o kmetijskih zemljiščih predstavljal Katekizem in Abecednik kmetijske politike, prepisano iz prejšnjih zakonov, deset odstotkov novih pa ne prinaša nič nujno potrebnega za slovenske kmete. Ministrstvu je očital tudi, da v zakon znova "rinejo zeleno agendo".
Poslanci so opravili prvo obravnavo predloga zakona o kmetijstvu, ki med drugim prinaša natančnejšo določitev enot kmetijskega gospodarstva in vzpostavitev pravnih podlag za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. V opozicijskih SDS in NSi predlogu zakona nasprotujejo. V SDS menijo, da predlog prinaša novo podrejanje kmetov zeleni agendi.
Kot je v predstavitvi predloga zakona povedal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ervin Kosi, je bil ta nujno potreben zaradi prenove na področju kmetijstva in izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe kot digitalizacija.
Med ključnimi novostmi zakona je izpostavil, da bosta prvič opredeljena trajnostno kmetijstvo in njegova vloga za uresničevanje trajnostnega, odpornega in pravičnega kmetijsko-prehranskega sistema. "Spremembe so potrebne tudi zaradi izboljšanja in učinkovitejšega izvajanja kmetijske politike, vključno z izvajanjem skupne kmetijske politike EU, zato se predlaga jasnejše statusne opredelitve kmetijskih gospodarstev, kmetij in dopolnilne dejavnosti," je razložil Kosi.
Dodal je, da se status kmetijskega gospodarstva ne spreminja, uvaja pa se kategorizacija kmetij, na podlagi katerih bo mogoče oblikovati ukrepe kmetijske politike, ki so bolj naravnane na potrebe različnih kategorij kmetijskih gospodarstev. Na novo je v predlogu zakona opredeljeno tudi področje spremljanja podnebja, tal in energije v kmetijstvu, s čimer bodo po besedah Kosija zagotovili pravne podlage za izvajanje in nadgradnjo na podatkih temelječih ukrepov politike.
Digitalizacija prinaša manj birokracije
Po zagotovilih državnega sekretarja se bo z opredelitvijo digitalnih rešitev zmanjšala tudi administrativna obremenitev kmetijskih gospodarstev in organov, s prenovo sistema znanja in inovacij v kmetijstvu ter prenovo določil za javne službe pa se bo izboljšalo ustvarjanje, izmenjava in prenos znanja ter sodelovanje med deležniki. Predlog zakona med drugim poleg akcijskega načrta za ekološko kmetijstvo in mlade predvideva tudi pripravo akcijskega načrta za območja z omejenimi dejavniki.
"Z mirno vestjo lahko govorimo, da sprejemanje tega kmetijskega zakonodajnega paketa poteka na izredno vključujoč način v odnosu do vseh deležnikov, ministrstvo pa je veliko predlaganih rešitev tudi upoštevalo. Rezultat je, da imamo danes v obravnavi res dober zakon," pa je v predstavitvi stališč poslanskih skupin navedel Tomaž Lah iz Gibanja Svoboda. Dodal je, da se je s pomočjo digitalnih rešitev po več letih odločno stopilo tudi na pot administrativnih razbremenitev kmetij in javnih organov. Med pomembnimi rešitvami predloga zakona pa je izpostavil tudi, da so čebelarji dodani kot upravičenci do ukrepov skupne kmetijske politike.
Da je predlog zakona priložnost, da "podpore in pravila naredimo enostavnejša, pravičnejša in bolj usmerjena v rezultate, več varne hrane, bolj zdrava tla in vode ter živahno podeželje", pa je poudaril Soniboj Knežak iz SD.
Levica ima pripombe
Čeprav v poslanski skupini Levica rešitve predloga zakona podpirajo, pa jih obenem žalosti ohranitev ureditve začasnega in občasnega dela v kmetijstvu. Kot je spomnila Tatjana Greif, je bila ta oblika dela, ki predstavlja socialni dumping drugim oblikam dela, leta 2018 uzakonjena ob nasprotovanju predstavnikov delavcev in mimo socialnega dialoga. "Koalicijski partnerji smo se s koalicijsko pogodbo med drugim zavezali tudi k izvedbi naslednjega ukrepa, in sicer sistemsko odpraviti prekarnost in izkoriščevalske delovne pogoje," je dejala.
Da v predlogu zakona prepoznavajo številne pozitivne usmeritve, kot so uvedba sistema za spremljanje površin z uporabo umetne inteligence in možnost neposrednega posredovanja podatkov prek aplikacij ter zmanjšanje administrativnih bremen, pa so poudarili v poslanski skupini nepovezanih poslancev.
"Čeprav naj bi bil zakon usklajen s strokovno javnostjo, smo bili s strani stanovskih organizacij opozorjeni, da predlogi stroke in kmetov niso bili v zadostni meri upoštevani na več področjih, od ureditve pašnih skupnosti, omejitve pri obdelavi na kmetiji, ki je ključna za dodano vrednost, do postopkov pri davčnih obveznostih. Skrbi nas tudi, da se preveč ključnih odločitev prepušča podzakonskim aktom, kar zmanjšuje preglednost, vzpostavitev novih evidenc lahko vodi v pretirano centralizacijo in birokratizacijo," je poudaril Anže Logar.
SDS zakon zavrača
V opozicijski SDS so opozorili, da zakonodajni predlog ne rešuje akutnih razmer v kmetijstvu. Kot je poudaril Tomaž Lisec, je 90 odstotkov zadev zakona, ki naj bi skupaj z zakonom o kmetijskih zemljiščih predstavljal Katekizem in Abecednik kmetijske politike, prepisano iz prejšnjih zakonov, deset odstotkov novih pa ne prinaša nič nujno potrebnega za slovenske kmete. Ministrstvu je očital tudi, da v zakon znova "rinejo zeleno agendo". "Slovenski kmet spet postaja talec oz. se sprejemajo novi ukrepi, ko bo pomembnejša podnebna politika kot pa delovanje slovenskega kmeta," je ocenil.
Nasprotovanje predlogu zakona pa so izpostavili tudi v Novi Sloveniji. "Na ministrstvu, kjer poznam zelo veliko ljudi in kjer so izjemni strokovnjaki, so ti umaknjeni ali so odšli sami, zato se bojim, da bo ta zakon predvsem političen, nestrokoven in pri takšnem zakonu za zdaj ne moremo sodelovati," je poudarila Vida Čadonič Špelič.
