Torek, 15. 3. 2022, 15.03
2 leti, 1 mesec
Na dogodku AmCham Slovenija o pomenu trdnega institucionalnega okvira za gospodarsko uspešnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,03
Kot je uvodoma poudaril prvi mož NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak, živimo v svetu "predvidljive nepredvidljivosti".
Robusten in predvidljiv pravno-institucionalni okvir z delujočo pravno državo je predpogoj za gospodarsko uspešnost držav in njihovo privlačnost za vlaganja in talente, je bilo eno od sporočil današnjega dogodka AmCham Slovenija v Ljubljani. Slišati je bilo tudi pozive k ukrepom za okrepitev domačih zasebnih naložb in akumulacije domačega kapitala.
Kot je uvodoma poudaril prvi mož NLB in predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak, živimo v svetu "predvidljive nepredvidljivosti". Profesor za evropsko pravo na Novi univerzi Matej Avbelj ga je dopolnil, da je nepredvidljivost v zgodovini človeštva "default opcija".
Ravno zato je za gospodarsko uspešnost držav in njihovo privlačnost za vlaganja in talente pomemben "robusten in predvidljiv" pravno-institucionalni okvir, katerega temelj je delujoča pravna država. V tej luči je bil kritičen do slovenskega sodnega sistema, ki da ne ponuja ustreznega okvira za pravočasno reševanje pravnih sporov. "Delujoče sodstvo je osnovna izkaznica ekonomske svobode in predvidljivosti poslovnega okolja," je poudaril.
Ob tem je kot negativen vidik slovenskega okolja omenil še zakonodajno hipertofijo, ko zakone nenehno sprejemamo in spreminjamo, saj izvršilna in sodna veja oblasti ne opravljata svojega dela pri uveljavljanju obstoječih, zakonodajni partikularizem, ko državni zbor sprejema vse več zakonov za reševanje ozkih partikularnih interesov, in zakonodajno diletantstvo, ko se sprejema povsem jasno sporna in neizvedljiva zakonodaja.
Kot primer je navedel februarja sprejeti zakon o reševanju problematike posojil v švicarskih frankih, katerega izvajanje je ustavno sodišče konec minulega tedna zadržalo. Brodnjak, eden najglasnejših kritikov zakona v bančnih vrstah, je zatrdil, da je ta že povzročil škodo. Samo v NLB jo po njegovih besedah merijo v več sto milijonih evrov, saj da se je vstopu v lastništvo banke odpovedalo več tujih vlagateljev, težave so imeli tudi pri zbiranju interesa za izdajo podrejenih obveznic.
Nasprotovanje zakonu je izrekel tudi vodja oddelka za vlaganja v finančni sektor pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) Francis Malige. Izpostavil je njegovo retroaktivnost in potencialno škodo za bančni sistem in posledično za gospodarstvo. Pozval je k zunajsodnemu reševanju preostalih sporov med posojilojemalci in bankami pri vprašanju tovrstnih posojil.
Kot primer dobrega delovanja institucionalnega okvirja je Brodnjak medtem omenil mehanizem za reševanje bank v okviru bančne unije v evrskem območju. NLB je namreč v okviru reševanja hčerinskih bank skupine Sberbank Europe v ruski lasti kupila slovensko banko.
"Nismo zagotovili le pet milijonov evrov kupnine, ampak smo dali na mizo 500 milijonov evrov likvidnosti," je pojasnil Brodnjak, ki je pohvalil sodelovanje z vsemi deležniki, tudi z guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Vasletom. Še posebej pa je izpostavil prizadevanja nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki se je v okviru Enotnega odbora za reševanje bank prizadeval za reševanje slovenske Sberbank banke. Prvotni scenarij je bil namreč njena likvidacija.
Malige je povedal, da je Slovenija v regiji, kjer deluje EBRD, eno najbolj konkurenčnih in odprtih gospodarstev, ki pa ni med najbolj odprtimi za tuje vlagatelje. Še vedno je po prepričanju finančne ustanove, ki vstopa tudi v lastništvo podjetij, v Sloveniji preveč državnega lastništva, zato je pozval k okrepitvi zasebnih vlaganj. Pogoji zanje so po njegovih besedah dobro razvit kapitalski trg, profesionalni institucionalni vlagatelji in dobra zakonodajno okolje ter korporativno upravljanje.
Predsednik uprave Generali Investments Luka Podlogar je dejal, da bi se morali v Sloveniji bolj posvetiti vzpostavljanju razmer za domačo akumulacijo kapitala in vzpostavitev baze močnih domačih vlagateljev. V tej luči je pozval k pokojninski reformi z uvedbo obveznih prispevkov v drugi pokojninski steber. Z davčno reformo pa bi bilo treba ob tem spodbuditi ljudi k vlaganju v tretji pokojninski steber.
Tako bi v petih letih z nizkimi stroški lahko videli izjemne rezultate, meni. Dobili bi namreč močne pokojninske sklade, ki bi pomagali pri razvoju kapitalskega in nepremičninskega trga, ti bi delovali tudi kot katalizator za tuje naložbe. "Bogastvo ni sramota," je bil jasen.
"Sedimo na 25 milijardah evrov, ki so naloženi po realno negativnih obrestnih merah v bankah," ga je dopolnil Brodnjak. K sprostitvi zasebne pobude je medtem pozval Avbelj. Po njegovem prepričanju je država s svojim dosedanjim delovanjem, ko želi delovati kot kapitalist, zavirala razvoj.
