SiolNET. Novice Slovenija
8,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ministrstvo vrača udarec šefu RTV: Česa takega od vas ne bi pričakovali

8,28

termometer

Igor Kadunc, Vasko SImoniti
"Generalni direktor Kadunc trdi, da RTV Slovenija ni imela 6,6-milijonske izgube, ampak celo dobiček, kar je res zavajanje, ki ga od generalnega direktorja tako eminentnega javnega zavoda ne bi pričakovali," sporočajo iz ministrstva za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti. Foto: STA / Ana Kovač

"Generalni direktor, ki v plačevanju podvojenih storitev ne vidi težave, hkrati pa ne vidi nobene možnosti sinergije, bi se moral nemudoma umakniti," so se na ministrstvu za kulturo odzvali na odgovor generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na intervju kulturnega ministra Vaska Simonitija na Siol.net. Odziv kulturnega ministrstva v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Celoten intervju z ministrom za kulturo lahko preberete tukaj:

Vasko Simoniti Novice "Podtikajo, češ da so prišli desni in bo hudič. Ni res, desni cele dneve delajo, drugi pa delijo."

S tem dopisom se odzivamo na pisanje generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca na spletnem portalu Siol, s katerim se je odzval na intervju z ministrom za kulturo dr. Vaskom Simonitijem. Ministra je obtožil, da je navajal osebna stališča, ne pa dejstev.

Direktor Kadunc je najprej napadel ministrovo tezo o "kreativnem računovodstvu" pri javni službi Oddajniki in zveze, češ da navedbe o kreativnem računovodstvu ne držijo. Poudarjamo, da enota Oddajniki in zveze kot operater komunikacij in multipleksov izvaja javno službo in tržno dejavnost. Iz letnega poročila je sicer razvidno, da so oddajniki in zveze presegli načrt za 2019, vendar celotna organizacijska enota Oddajniki in zveze. Ta je res presegla načrt, ampak zaradi višjih prihodkov iz naslova storitev najema neradiodifuznih organizacij.

Igor Kadunc, Vasko SImoniti Novice Šef RTV očita ministru nedostojen intervju za Siol.net in pričakuje denar

Izjava ministra, da prikazujejo presežek odhodkov nad prihodki, se je nanašala le na izvajanje javne službe – presežek prihodkov so imeli namreč le pri drugih komercialnih neradiodifuznih najemih ali, drugače povedano, če bi bilo njihovo poslovanje odvisno zgolj od radiodifuzije, bi imeli "izgubo". Gre za to, da iz naslova oddajnikov in zvez pridobivajo več prihodkov, kot bi smeli po definiciji službe, in se s presežkom prihodkov ne pokriva le dejavnost oddajnikov in zvez, kot bi bilo prav, temveč tudi celotna dejavnost RTV Slovenija. Skratka, postavlja se vprašanje izračuna in smotrnosti delovanja Oddajnikov in zvez.

Kadunc nadalje navaja, da so "povsod drugod v zahodni Evropi posebna podjetja OZ ustanovile radiotelevizije, in sicer same, z izločitvijo. Tako so postale 100 % lastnice, dele ali celoto pa kasneje prodajale in za to dobile ustrezno kupnino". Pri našem predlogu je bistveno, da se dejavnost OiZ izloči iz RTVS, da torej ni več njen integralni del in tako nastane nova družba v 100 javni/državni lasti. Da so v nekaterih državah EU nove družbe ostale v (delni) javni lasti organizacij RTVS, v tem primeru sploh ni bistveno (pustimo ob strani dejstvo, da takšne rešitve ne poznajo po vsej EU kot namiguje generalni direktor).

Bistveno je, da gre za izločitev in ustanovitev nove družbe, ne pa toliko, kdo je njen javni lastnik – saj je tudi lastnik RTV Slovenije država, razen če generalni direktor razume svoj javni zavod kot državo v državi. Iz podatkov, ki jih je pripravil naš direktorat za medije, je lepo razvidno, da RTV Slovenija s presežkom prihodkov ne pokriva le dejavnosti oddajnikov in zvez, kot bi bilo prav – saj bi se s tem omogočal boljši razvoj teh dejavnosti in posledično tudi večji razvoj in razmah digitalne radiodifuzije (multipleksi) –, temveč tudi celotno dejavnost RTV Slovenija.

Poglejte, kaj je med drugim o samozaposlenih v kulturi v intervjuju za Siol.net povedal minister Vasko Simoniti.

Rtv izplačila Novice Kako so na RTV med izbrance delili bogate nagrade

Tudi če bi bila lastnik nove družbe Oddajniki in zveze, d. o. o., RTV Slovenija, kot zahteva Kadunc, RTVS tega (porabljanja presežka) ne bi več mogla delati. In to je glavni namen te ureditve, ki se predlaga z novelo ZRTVS-1, da se zagotovita razvoj oddajnikov in zvez in njihova večja konkurenca na trgu (zlasti v razmerju do kabelskih operaterjev, ki obvladujejo trg distribucije programov – vendar je treba za to plačati, pri čemer je oddajanje po zraku za uporabnike zastonj).

Kadunc še zapiše, da je v celoti neresnična izjava ministra, ki pravi da "hkrati plačujemo RTVS-prispevek in davek, iz katerega se vzdržuje STA. Imamo torej dve poti. Mi smo za to, da se to združi v eno pot, ki bo veliko bolj neodvisna". Poudari še, da nova rešitev financiranja STA iz naslova RTV-prispevka ne bo prinašala nobenega sinergijskega učinka. Očitno generalni direktor ne spremlja preveč pozorno spletnega portala svoje hiše, sicer bi videl, da je veliko število tam objavljenih člankov prekopiranih neposredno iz STA, ponavadi le s spremenjenim bolj aktivistično-udarnim naslovom.

"RTV Slovenija s presežkom prihodkov ne pokriva le dejavnosti Oddajnikov in zvez, kot bi bilo prav – saj bi se s tem omogočal boljši razvoj teh dejavnosti in posledično tudi večji razvoj in razmah digitalne radiodifuzije (multipleksi) –, temveč tudi celotno dejavnost RTV Slovenija," pravijo na ministrstvu za kulturo. "RTV Slovenija s presežkom prihodkov ne pokriva le dejavnosti Oddajnikov in zvez, kot bi bilo prav – saj bi se s tem omogočal boljši razvoj teh dejavnosti in posledično tudi večji razvoj in razmah digitalne radiodifuzije (multipleksi) –, temveč tudi celotno dejavnost RTV Slovenija," pravijo na ministrstvu za kulturo. Foto: STA

Prav tako mora RTV Slovenija STA plačevati za multimedijske storitve. V resnici smo priča absurdu, ko davkoplačevalci neposredno (prek RTV-prispevka) ali posredno (prek davkov) plačujejo podvojeno storitev. Generalni direktor, ki pa v tem ne vidi težave, hkrati pa v povezavi tako podobnih storitev ne vidi nobene sinergije, bi se moral takoj umakniti, saj je v Sloveniji dovolj menedžerjev, ki ne le da v predlagani rešitvi vidijo sinergijske učinke in manjšo davkoplačevalsko obremenitev, ampak tudi priložnost za prihranke, ki bodo veliko večji od 2,9 milijona, ki bi se po predlogu nove medijske zakonodaje namenilo za STA.

Kadunc v svojem pisanju priznava, da je poslal račun za razkužila in čistila v vrednosti 70 tisoč evrov na ministrstvo za kulturo. Zakaj je bil poslan na naš resor, vesta samo on in računovodska služba RTVS, saj tega v svojem odgovoru ni razložil. Še naprej pa smo mnenja, da je nedopustno, da je ob proračunu RTVS, ki je lani znašal 126 milijonov evrov (že skoraj na ravni manjših ministrstev), tak račun pristal na kateremkoli resorju in so ga tako, poleg RTV-prispevka, naknadno pokrili davkoplačevalci.

Bill Gates Digisvet Nekoč so se bali Billa Gatesa. Zdaj jih močno skrbi nekdo drug.

Generalni direktor Kadunc trdi, da RTV Slovenija ni imela 6,6-milijonske izgube, ampak celo dobiček, kar je res zavajanje, ki ga od generalnega direktorja tako eminentnega javnega zavoda ne bi pričakovali, saj generalni direktor v končne številke vnaša še prihodke iz finančnih naložb. Nadzorni svet mu je že večkrat zapovedal, da je treba zagotoviti pozitivno poslovanje javnega zavoda v okviru rednih prihodkov, ne pa s prihodki iz finančnih naložb, s katerimi zavod sicer še razpolaga, je pa vprašanje, koliko časa bodo te naložbe še na voljo in kako je lahko tako poslovanje zavoda v prihodnjih letih vzdržno.

Minister se je res skupaj z drugimi udeleženci posveta pri predsedniku vlade strinjal, da je javni zavod RTV Slovenija pomemben, a to ne pomeni, da bo podpisal bianco menico za nenadzorovano državno financiranje javnega zavoda, kar očitno zahteva generalni direktor, ko pravi, da pričakuje medijsko zakonodajo, ki bo RTV Slovenija zagotovila dovolj denarja za njeno nemoteno poslovanje. Potemtakem se lahko RTV Slovenija vsako leto zadolži za 50 milijonov evrov, pa jih bo morala na koncu država "dokapitalizirati".

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 10
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin