Šef RTV očita ministru nedostojen intervju za Siol.net in pričakuje denar

Video: Kaj minister pravi o statusu samozaposlenih v kulturi?

Celoten pogovor z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem si preberite tukaj:

Novice "Podtikajo, češ da so prišli desni in bo hudič. Ni res, desni cele dneve delajo, drugi pa delijo."

V intervjuju, objavljenem 26. 9. 2020 na siol.net (https://siol.net/novice/slovenija/podtikajo-ces-prisli-so-desni-in-bo-hudic-ni-res-desni-cele-dneve-delajo-drugi-pa-delijo-534901) je minister za kulturo dr. Vasko Simoniti javnosti očitno sporočal svoja osebna stališča glede RTV Slovenija, saj ni navajal nobenih uradnih dejstev.

To samo po sebi ne bi bilo vprašljivo, če ne bi šlo za ministra, ki med drugim pokriva resorno ministrstvo javne radiotelevizije in se od njega upravičeno pričakuje, da svoja sklepanja podkrepi s preverjenimi podatki, dejstvi in argumenti. Napadov na radiotelevizijo namreč ne gre jemati zlahka, vsako kratenje in poseg v ta medij pa predstavlja tudi poseg v javni interes in javno v najširšem pomenu besede.    

Odločno zanikamo pavšalno in nedostojno izjavo ministra: "Za oddajnike in zveze, ki spadajo pod okrilje RTV, kot sem obveščen, se uporablja precej kreativno knjigovodstvo. Nihče ne ve, koliko denarja natanko gre sem in tja." Za Oddajnike iz zveze (OZ) se ustrezno vodijo vsi poslovni dogodki, popolnoma pregledno in v skladu z računovodsko doktrino. Računovodski izkazi RTV Slovenija so vsako leto revidirani s strani preizkušenega revizorja, kjer je še poseben poudarek na tržnih dejavnostih, kar dejavnost OZ tudi je. RTV Slovenija je vedno dobila poročilo brez zadržkov.

V nadaljevanju navajamo osnovne podatke o poslovanju, s katerimi zanikamo napačno trditev ministra, da "oddajniki in zveze prikazujejo izgubo". Še več podatkov iz sicer obširnega materiala o poslovanju oddajnikov in zvez in posledicah morebitnega izdvajanja, pa najdete na naši spletni strani namenjeni spreminjanju medijske zakonodaje (https://www.rtvslo.si/javna-razprava-o-medijski-zakonodaji).

Novice Kako so na RTV med izbrance delili bogate nagrade

V nobenem dokumentu torej nismo izkazovali izgube OZ, nasprotno, s 6 do 7,5 milijona evrov presežka smo lahko bogatili program. Če pa bi bili OZ družba, bi morala RTV Slovenija plačevati prometni davek v višini 1,7 mio evrov, ki ga ne bi mogla »poračunati«, kot si ga lahko druga podjetja, družba pa bi plačala državi tudi med 1,5 in 2 mio evrov davka od dobička.

Tudi trditev ministra, da bi te družbe "konkurirale operaterjem", ne drži. Iz novih zakonskih predlogov se jasno vidi, da na ministrstvu za kulturo ne želijo narediti enako "kot v drugih evropskih državah", saj nikjer, razen na Hrvaškem, niso nacionalizirali OZ. Povsod drugod v zahodni Evropi so posebna podjetja OZ ustanovile radiotelevizije, in sicer same, z izločitvijo. Tako so postale 100 % lastnice, dele ali celoto pa kasneje prodajale in za to dobile ustrezno kupnino. Vrednost OZ RTV Slovenija je več kot 40 milijonov evrov. S temi navedbami bistveno dopolnjujemo navedbe ministra.

Izjava ministra: "hkrati plačujemo RTV-prispevek in davek, iz katerega se vzdržuje STA. Imamo torej dve poti. Mi smo za to, da se to združi v eno pot, ki bo veliko bolj neodvisna", je v celoti neresnična. Finančni učinek te predlagane spremembe zakona znaša 2,9 mio evrov iz RTV-prispevka, pri čemer pa ta sprememba niti ne bi prinašala zmanjšanja stroškov ali povečanja prihodkov na strani RTV Slovenija iz naslova sinergijskih učinkov, o katerih sicer govorijo predlagatelji.

Gre le za manever, ki bi prihranil sredstva državni blagajni na račun RTV Slovenija, saj v trenutni ureditvi država ta del sredstev za STA namenja iz državne blagajne. Nadzor države pri porabi denarja pa zaradi tega ne bi bil bolj učinkovit. Verjamemo, da minister nima v mislih slabljenja položaja javne radiotelevizije, niti ne želje, da bi z razdeljevanjem finančnega kolača posredno vplival na RTV Slovenija.

Kot smo razkrili na Siol.net, so na RTV Slovenija nekaterim izbranim urednikom in novinarjem izplačali dodatek za nevarnost pri delu v obdobju epidemije, medtem ko številni najbolj izpostavljeni novinarji in uredniki tega dodatka niso dobili, kar je med zaposlenimi na nacionalni radioteleviziji povzročilo precej razburjenja. Foto: Bojan Puhek

Ni res, kot pravi minister: "programski svet je že lani želel zamenjati vodstvo zaradi nesposobnosti. Tudi nadzorni svet to ves čas izraža. Kje je potem zdaj naša želja po podreditvi?"

Nadzorni svet je vedno sprejemal zaključne račune in finančne načrte, razen letos, ko se zaradi epidemije niso sestali. NS pa je v času mandata sedanjega generalnega direktorja enkrat podal Programskemu svetu predlog za njegovo razrešitev, in kot se je kasneje izkazalo, s tem le izrabil ta institut iz povsem drugih interesov in ne z razlogom nesposobnosti. Predlog je Programski svet zavrnil.

Prav tako ni res, da zakona o RTV Slovenija, ki je nastal pred 14-imi leti v obdobju njegovega ministrovanja, nobena stranka ni hotela spremeniti. Ne le, da je bil leta 2010 vložen predlog za spremembo zakona, ampak ga je Državni zbor celo sprejel! Ni pa prestal preizkusa na referendumu.

Zanikamo izjavo ministra, da naj "bi gospod generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc v svoji aroganci, občutku moči, zaščitenosti in veliki nekompetentnosti poslal tudi zahtevek, da mu plačamo 70 tisoč evrov za čistila in razkužila". Na ministrstvu za kulturo so prejeli dokument finančno računovodske službe RTV Slovenija, ki bi moral biti naslovljen na ministrstvo za obrambo. Šlo je za upravičen zahtevek za vračilo sredstev, denar pa nam je ministrstvo za obrambo že tudi nakazalo. Ne gre za »nesramnost brez primere«, temveč za povsem legalen zahtevek RTV Slovenija oziroma za refundiranje iz evropskega solidarnostnega sklada za pandemijo.

Od ministra za kulturo pričakujemo, da bo pripravil takšen predlog medijske zakonodaje, ki bo RTV Slovenija zagotovil dovolj denarja za njeno nemoteno poslovanje. Tako se je namreč javno zavezal na posvetu pri predsedniku RS Borutu Pahorju. Predsednik republike je namreč zelo jasno povprašal vse prisotne (minister dr. Vasko Simoniti je bil tam): "ali kdo od navzočih meni, da temu ni tako? Da RTV ni v javnem interesu, da javna radiotelevizija ne opravlja številnih različnih poslanstev, ki so nenadomestljiva sama po sebi?".

Ker so se s tem očitno vsi strinjali, je nadaljeval: "Mislim, da je to ta minimalni konsenz, s katerim lahko danes uvedemo to razpravo." In v nadaljevanju: "Ker smo uvodoma, gospe in gospodje, dejali, da je konsenz, da je soglasje med nami, da je RTV nenadomestljiva, ne moremo dopustiti, da bi prišla do stečaja. Treba bo najti očitno nek kompromis odločevalcev, da se to ne bo zgodilo."

Nihče, niti minister, ni rekel, da se s to zavezo NE strinja! Vlado pa zavezuje tudi sporazum ob razreševanju stavkovnih zahtev iz decembra 2018. Na posvetu je generalni direktor RTV Slovenija, med drugim, tudi jasno povedal, da uskladitev RTV-prispevka vsaj z delom povečanja plač in cen ni edina rešitev. Da lahko vlada predlaga, da se iz državne blagajne v večji meri pokrijejo specifične dejavnosti RTV, ki jih v drugih državah pokrivajo proračuni (manjšinske programe, stroške arhiviranja, programe za posebne skupine …).

Podatek, da naj bi imel RTV letos 6,6 mio evrov izgube, je napačen. Iz predloga finančnega načrta, ki je bil predlagan Programskemu in Nadzornemu svetu izhaja, da naj bi RTV v letu 2020 ne bi imel izgube, ampak minimalni presežek.

Igor Kadunc

generalni direktor RTV Slovenija