Sobota, 19. 9. 2020, 4.00
3 leta, 7 mesecev
Kako so na RTV med izbrance delili bogate nagrade
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
118
Na javni RTV so v obdobju, ko je bila v Sloveniji uradno razglašena koronavirusna epidemija, nekaterim vodilnim in izbranim zaposlenim izplačali kar dvojne dodatke za delo v kriznih razmerah. Med prejemniki izplačil so na primer odgovorna urednica dnevnoinformativnega programa Manica Janežič Ambrožič, voditeljica Tarče Erika Žnidaršič in predsednica aktiva novinarjev na TVS Marta Razboršek. Javna televizija, ki se že leta utaplja v rdečih številkah, je za dodatke in nagrade namenila več kot 770 tisoč evrov. Nekateri zaposleni na javni radioteleviziji zaradi vsega tega vodilnim očitajo nepreglednost, klientelizem in korupcijo.
V javnem zavodu so nekateri zaposleni ob novici, da so posamezni uslužbenci med epidemijo ob kriznih dodatkih prejeli tudi visoke nagrade, izrazili ogorčenje in opozorili na nejasnosti glede kriterijev, po katerih je vodstvo ocenjevalo upravičenost do prejemka dodatnih izplačil, je razvidno iz elektronske korespondence med zaposlenimi, ki smo jo pridobili na Siol.net.
Negospodarno ravnanje javnega zavoda?
Med epidemijo je RTV svojim zaposlenim izplačala skupno 773.127 evrov. Večino, natančneje 685.512 evrov, je RTV izplačala po 39. členu kolektivne pogodbe za javni sektor (KPJS), ki opredeljuje, da so zaposleni v javnem sektorju upravičeni do dodatka v primeru rizičnih razmer, in sicer v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače uslužbenca. Ta dodatek je po naših neuradnih podatkih prejelo 1.115 od skupaj 2.272 redno zaposlenih.
RTV Slovenija je lani poslovala z 3,2 milijona evrov minusa. Letos naj bi se finančna vrzel še poglobila. Po nekaterih ocenah naj bi javni zavod leto zaključil s 6,6 milijona izgube.
Kot so nam pojasnili na RTV, so dodatek za delo v rizičnih razmerah na podlagi KPJS izplačali vsem tistim zaposlenim, ki so delali v pogojih, kjer jim niso mogli zagotoviti dovolj varnih pogojev za delo, in le za čas, ko so delali v teh pogojih. "Presojali smo na temelju naslednjih kriterijev – okolje in lokacija dela, čas zadrževanja v tveganem okolju, pogostost tveganih stikov in vrsta dela ter razdalja med osebami," so nam med drugim pojasnili.
A bolj kot ta izplačila so bili sporni dodatki po 71. členu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 (ZIUZEOP), ki veleva, da je zaposleni, ki je pri svojem delu nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje oziroma čezmerni obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije, upravičen do dodatka za nevarnost, ki znaša 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. V skupnem znesku 87.615 evrov, kot so nam razkrili na RTV, naj bi ta dodatek prejelo 189 zaposlenih.
Za razkritje domnevno spornih poslov pri dobavi zaščitne opreme dobili nagrado
Na nejasnosti pri metodologiji in kriterijih, po katerih so bila sredstva dodeljena med uslužbence, so najglasneje opozorili prav zaposleni v dnevnoinformativnem programu, ki so med karanteno in v obdobju veljave strogih ukrepov delo opravljali v uredništvu na Kolodvorski ulici oziroma na terenu.
Odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič je aktivu novinarjev v dopisu pojasnila, da so bili do dodatka po 71. členu upravičeni tisti, ki so med epidemijo delali največ, vsebinsko najzahtevnejše ter najbolj izpostavljene teme in ki s svojim delom premaknili meje običajnega programa.
Kljub delu v tveganih okoliščinah večina zaposlenih ni dobila dodatka, zato je še toliko bolj razburilo razkritje, da so nekateri dobili kar oba. Kot so nam potrdili na RTV, je oba dodatka prejelo 90 zaposlenih, med drugim tudi odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič, urednica zunanjepolitične redakcije Marjeta Dragolič in urednik notranjepolitične redakcije Dejan Ladika. Zadnji je iz naslova obeh za marec in april prejel skupno 4.225,84 evra bruto, je pred časom poročal portal Škandal24.
Malo Tarč, veliko nagrad
Med prejemniki dodatka po 71. členu so tudi urednik pogovorne informativne oddaje Tarča Boštjan Kogovšek, voditeljica Erika Žnidaršič in novinarja oddaje Žan Dolajš ter Nataša Markovič. Markovičeva je za marec in april skupno prejela 3.277,43 evra bruto, Žnidaršičeva pa za enako obdobje 4.583,17 evra bruto kriznih izplačil na podlagi 39. in 71. člena, še piše Škandal24.
Denarnega izplačila po 71. členu zakona ni dobil nihče od urednikov, novinarjev ali voditeljev osrednjih informativnih poročil kljub temu, da so oddaje na sporedu vsak dan. Za primerjavo – oba dodatka sta denimo dobili voditeljica Tarče Erika Žnidaršič in novinarka Nataša Markovič, kljub temu, da je bila oddaja v času uradne epidemije na sporedu petkrat.
Med epidemijo, ki je bila uradno razglašena 12. marca, preklicana pa 15. maja, se je na podlagi pregleda Arhiva 4d zvrstilo natanko pet oddaj Tarče oziroma štiri, če ne štejemo oddaje, ki je bila predvajana 12. marca, le nekaj ur po uradni razglasitvi koronavirusne epidemije, kar pomeni, da jo je ekipa pripravila še pred tem. Kolektiv Tarče je bil tako na podlagi štirih oddaj, ki so jih pripravili v prvih dveh mesecih zdravstvene krize, upravičen do izplačila obeh dodatkov.
Voditelji TV Dnevnika in Odmevov ostali na suhem
Medtem pa dodatka ni prejel nihče od urednikov, novinarjev ali voditeljev osrednje informativne oddaje TV Dnevnik kot tudi večerne oddaje Odmevi, ki so jo v obdobju epidemije podaljšali za skoraj polovico prvotnega trajanja (op.p. minutaže). Gre hkrati tudi za oddaji, ki sta na sporedu petkrat (Odmevi) in sedemkrat (TV Dnevnik) tedensko. Na drugi strani pa sta dodatek denimo prejeli urednici poročil ob 17. uri Lidija Pak Horvat in Vesna Pfeifer kot tudi voditeljica poročil ob 17. uri Katarina Braniselj.
Zaradi nejasnosti pri podeljevanju sredstev samo določenim izbrancem so nekateri ogorčeni novinarji na odgovorno urednico Manico Janežič Ambrožič naslovili elektronsko pismo. Kot je razvidno iz korespondence, so jo pozvali k obrazložitvi kriterija za izplačilo dodatka po 71. členu in jo vprašali, koliko sodelavcev je ta dodatek prejelo ter zakaj niso bili uvrščeni na seznam tudi tisti, ki so bili med epidemijo ravno tako izpostavljeni zdravstvenim tveganjem.
Nagrada tudi za predsednico aktiva novinarjev, ki nima mnenja
Odgovorna urednica je v pisnem odzivu pojasnila, da so vsi, ki so bili med epidemijo izpostavljeni na delovnem mestu, v skladu z zakonodajo dobili dodatek za ure izpostavljenosti. Kot je dodala, je informativni program med epidemijo ustvaril za dodatnih 700 ur programa, zato je vodstvo RTV ob koncu epidemije ponudilo možnost izplačila tudi dodatka za povečan obseg dela.
O razdelitvi teh sredstev se je Janežič Ambrožičeva posvetovala z uredniki v redakciji kot tudi z vodstvom televizije. Po njenih besedah "so dodatke prejeli kolegi, ki so med epidemijo delali največ, vsebinsko najzahtevnejše ter najbolj izpostavljene teme in ki so s svojim delom premaknili meje običajnega programa".
Nekateri na RTV so prepričani, da so pojasnila odgovorne urednice glede na prej predstavljene okvire o upravičenosti izplačila po 71. členu najmanj kontradiktorna, če ne celo žaljiva do vseh drugih, ki so ravno tako prihajali v službo in so svoje delo opravljali v stresnih okoliščinah.
Kot smo še izvedeli, naj bi bila ena od utemeljitev za dodelitev dodatkov tudi ta, da so bili zaposleni nagrajeni tudi za svoje prekomerno delo. Po neuradnih virih pa ta razlaga ne more držati, saj so od svojih nadrejenih dobili izrecno navodilo, da se v času epidemije nadur ne dela.
To po njihovem mnenju dokazuje tudi dejstvo, je med prejemniki spornega plačila tudi zunanjepolitična novinarka Marta Razboršek.
Razborškova je sicer tudi predsednica Aktiva novinarjev TV Slovenija, ki je v preteklosti večkrat javno izpostavil in opozoril na različne nepravilnosti, ki so se dogajale v javnem zavodu. A tokrat, kot smo izvedeli, razprava o razdeljevanju dodatkov kljub pobudi članov ni bila dovoljena. Aktiv se na primer zaradi tega nikoli ni sestal ali o tem razpravljal.
Aktiv novinarjev TV Slovenija smo prosili za pojasnila v zvezi z razdeljevanjem dodatkov. Vprašali smo jih, kakšno je njihovo stališče glede nagrajevanja zaposlenih v času epidemije, ali so bili po njihovem mnenju enakovredno nagrajeni vsi zaposleni na javni RTVS, ali so bili zaposleni in aktiv seznanjeni z merili za nagrajevanja, ali so bili seznanjeni s poimenskimi seznami in zneski dodatkov, ki so jih prejeli zaposleni v informativnem programu TV Slovenija, ter ali bo aktiv zaradi očitkov o netransparentnem nagrajevanju zaposlenih sprožil morebitne postopke znotraj javnega zavoda.
V aktivu novinarjev so nam pojasnili le, da so se na temo dodatkov sešli z vodstvom informativnega programa, ki jih je seznanilo z merili in zneski nagrajevanja, o tem pa so obvestili člane aktiva.
RTV: Upoštevali smo predvsem nadpovprečno angažiranost
Za podrobnejša pojasnila o tem, komu in po kakšnih merilih so izplačevali sredstva, smo se obrnili tudi na RTV. Odgovorili so, da so pri odobritvi upravičenosti za dodatek po 71. členu ZIUZEOP upoštevali predvsem nadpovprečno angažiranost, stalno dostopnost in povečan obseg dela, ki je bil neposredno povezan s posledicami epidemije.
RTV je na podlagi spornega člena izplačala za več kot 87 tisoč evrov dodatkov, a kot so nam pojasnili, so porabili manj denarja, kot je bila po kriterijih izračunana dopustna masa za nagrajevanje.
"Številni so bili pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tudi tveganju za svoje zdravje. Pri tem smo sledili usmeritvam, ki so izhajale iz navodil, ki jih je podala vlada. Na osnovi tega dokumenta smo ocenili tudi najvišjo še dopustno skupno višino sredstev, ki jih lahko namenimo za dodatke. Poudarjamo, da smo porabili manj denarja, kot je bila po kriterijih izračunana dopustna masa za nagrajevanje," so nam v odzivu zapisali.
Vsi zaposleni o nagradnih izplačilih niso bili obveščeni
Na vprašanje, ali so bili dodatki izplačani v tajnosti in brez vednosti drugih zaposlenih, so nam z RTV odvrnili, da dodatki sicer niso bili izplačani v tajnosti, da pa so bili izplačani vsem tistim, ki so bili do njih upravičeni, o čemer niso obveščali vseh zaposlenih.
V zadnjem četrtletju brez sprejetega finančnega načrta
Medtem pa RTV vse bolj tone v rdeče številke. Lani so poslovanje sklenili z izgubo v višini 3,2 milijona evrov. Slab finančni položaj naj bi bil tudi eden od razlogov za trenja med nadzornim svetom RTV in generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem. Ta še naprej stavi na to, da bo RTV rešila politika z zvišanjem RTV-prispevka.
Generalni direktor Igor Kadunc rešitev za sanacijo finančnih težav vidi v dvigu prispevka. Kadunc je lani Šarčevi vladi predlagal zvišanje prispevka za en evro, vendar ga je prejšnja vlada zavrnila, češ da to ni rešitev za težave zavoda.
Na julijskem zasedanju izredne seje programski svet ni potrdil predloga novega finančnega načrta, pojavili pa so se tudi pozivi k odstopu Kadunca z mesta direktorja. Kot je na seji povedal Kadunc, je imela RTV v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 1,7 milijona manj prihodkov, kar naj bi bila posledica izpada oglaševanja ob epidemiji.
Stroški za plače pa so bili v prvih šestih mesecih letošnjega leta za 1,9 milijona evrov višji. V zadnjem četrtletju tega leta RTV tako še vedno ostaja brez sprejetega finančnega načrta in se financira po dvanajstinah. Letošnje leto naj bi na RTV po ocenah sklenili s skoraj sedmimi milijoni minusa.
V povezavi s prispevkom Kako so na RTV med izbrance delili bogate nagrade, ki je bil na Siol.net objavljen 19. septembra, smo prejeli odziv RTV Slovenija. Odziv objavljamo v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov.
Odziv RTV Slovenija glede izplačila dodatkov
RTV Slovenija je v času epidemije izplačevala dva dodatka. Do dodatka za delo v rizičnih razmerah po 39. členu KPJS so bili upravičeni vsi, ki so delali v nevarnem okolju za čas opravljanja dela v takih pogojih. Tem je bila RTV Slovenija dolžna izplačati dodatke. Pripravljena so bila jasna navodila, ki so sledila uradni razlagi komisije za razlago kolektivne pogodbe (Uradni list 48/2020). Navodila so bila striktno spoštovana, nihče od zaposlenih ni dobil tega dodatka za delo, ki bi ga opravljal na domu.
Drugi dodatek je bil izplačan v skladu z določili 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Znesek izplačil je sledil izračunu, ki ga je vlada uporabila pri izračunu najvišjih dopustnih zneskov proračunskih uporabnikov (2,5% mase plač zaposlenih, ki so delali na sedežu, 1,5 % mase tistih, ki so delali na domu in 35% mase plač vodilnih (plačna skupina A in B). Dodatek smo dodelili tistim, katerim se je zaradi priprave programov ali dodatnih aktivnosti povečal obseg dela in so delali tudi izven delovnega časa. Dodatek je bil odobren na osnovi poročil o delu. Za vsa ta izplačila so bili podani argumentirani predlogi. Dobili so jih predvsem tisti, ki niso delali v okoljih, kjer je bilo predvideno nagrajevanje po 39. členu. Možna kvota za izplačilo omenjenega dodatka je znašala 116.270 evrov, ki pa je javni zavod ni v celoti izkoristil. Prav tako nihče od zaposlenih ni prejel maksimalne višine dodatka, ki je bila določena za posameznega zaposlenega.
O vsem je vodstvo poročalo sindikatom (v pismu 30.6.), Svetu delavcev (6.4. in 14.5.) in Nadzornemu svetu (21.5. in podalo dodatna pojasnila 4.9. 202). Nadzorni svet je na 23. seji sprejel predlog, da se opravi notranji pregled. Po naročilu generalnega direktorja je notranja revizija že v teku.
Na željo Sveta delavcev je bil nekaterim njihovim članom na ogled posredovan seznam vseh, ki so prejeli dodatke. Vodstvo teh podatkov ni nikoli skrivalo, ne zneskov, ne števila zaposlenih. Vodstvo ob tem ni prejelo nobenega ugovora ali pobude, da bi bil še kdo upravičen do dodatka. Peščica zaposlenih, ki je podvomila v pravičnost izplačil, se na vodstvo ni obrnila. Raje so svoj gnev in neupravičeno nezadovoljstvo posredovali nekaterim medijem, ki pa so nepopolne in zavajajoče podatke seveda izrabili, jih napačno prikazali kot nepravilnosti in s tem škodili ugledu RTV Slovenija. Verjamemo, da se bo z notranjo revizijo izkazalo, da nepravilnosti ni bilo.
Ob tendencioznih namigovanjih »od kod bo imela RTV denar za izplačila« naj poudarimo, da je spoštovanje pogodbenih obveznosti do zaposlenih, torej tudi 39. člena KPJS, pogodbena obveza, ki jo RTV mora spoštovati in jo je tudi spoštovala. Izplačila so obveza, četudi bi morda povečala izgubo. Pri tem je v 6. odstavku 71. člena ZIUZEOP jasno zapisano, da javni zavodi za izplačane obveznosti v skladu s kolektivno pogodbo dobijo sredstva iz proračuna. RTV Slovenija je Ministrstvu za kulturo posredoval vso potrebno dokumentacijo.
Enako velja tudi za izplačilo po 71. členu ZIUZEOP, katerega znesek ne sme biti višji kot izhaja iz izračuna, sprejetega na Vladi in objavljenega v dokumentu 0100-227/2020/3. Tudi za ta znesek je predvideno plačilo iz proračuna. Zaradi tega smo Ministrstvu za kulturo sporočili, da smo izplačali 101.721 evrov teh dodatkov (kar je 14.549 evrov manj, kot izhaja iz omenjenega izračuna). Da nam povračilo pripada, je potrdil tudi minister za javno upravo. Ministrstvo za kulturo nas je dne 26.8.2020 zaprosilo, da oddamo podatke na njihovem obrazcu, kar smo tudi naredili.
Naj ob tem dodamo še pojasnilo, da smo na Ministrstvo za kulturo poslali zahtevek za povračilo stroškov zaradi koronavirusa v višini 69.246 evrov.
Glede na povedano lahko ugotovimo le, da se skuša najti napaka vodstva in oslabiti položaj odgovorne urednice Manice Ambrožič Janežič. Naj dodamo, da Manica Ambrožič Janežič v obvestilu zaposlenim ni navedla svojega imena, ker je njeno nagrado za izjemno delo, ki ga je opravila v času epidemije, in ki je bilo potrjeno z ugledom, ki ga je RTV dosegla med epidemijo, predlagala direktorica TV Slovenija in ga je sprejel generalni direktor. Torej nagrade zase ni predlagala sama.
Vsi izplačani dodatki so bili odobreni s strani vodij oz. odgovornih oseb. Noben posameznik na RTV Slovenija si dodatkov ne more predlagati ali odobriti sam sebi. Vodstvo se bo z vsemi zaposlenimi v Informativnem programu TV Slovenija, ki bodo to želeli, pogovorilo in odgovorilo na odprta vprašanja.
118