Lahko res le dvig RTV-prispevka reši nacionalko?

Dvig RTV-prispevka je odvisen od volje vlade. Ali bo kulturno ministrstvo sprejelo predlog vodstva RTV in ga posredovalo vladi, še ni jasno. Na ministrstvu so za Siol.net povedali, da so v torek popoldne od zavoda prejeli dopis z obsežnim gradivom, ki ga še preučujejo.

Iz finančnega načrta RTV za letošnje leto izhaja, da bodo za stroške dela kljub načrtovanemu zmanjšanju števila zaposlenih porabili dodatnih 4,3 milijona evrov. Kadunc je dejal, da je treba RTV-prispevek zvišati zaradi inflacije in tudi dviga plač zaposlenih v javnem sektorju.

Če ne bi prišlo do dviga RTV-prispevka, bodo leto končali v rdečih številkah. Pomembno bi se skrčila tudi rezerva, s pomočjo katere na RTV Slovenija redno pokrivajo primanjkljaj pri poslovanju.

Novice Vodstvo bi dvignilo RTV-prispevek za en evro

Rekordno število (obveznih) naročnikov

Analiza preteklega poslovanja RTV Slovenija kaže, da se njegovo vodstvo pri financiranju vedno bolj naslanja na gospodinjstva, saj zavod izgublja prihodke na trgu. Poleg tega se število zaposlenih kljub krčenju programov že dalj časa povečuje.

Povprečno število zavezancev za plačilo RTV-prispevka bo letos doseglo eno najvišjih ravni v zgodovini. Po ocenah RTV Slovenija bo njihovo število preseglo 623 tisoč. Zasluga za to gre tudi zavodu, ki se je lani obrnil na skoraj 30 tisoč plačnikov elektrike in jih vprašal, zakaj ne plačujejo prispevka. Na ta račun je pridobil več kot 14 tisoč novih naročnikov.

Foto: Bojan Puhek Poleg tega so na RTV redno izterjevali neporavnane obveznosti. Maja lani so bile izdane odločbe več kot 34 tisoč zavezancem, ki so imeli leta 2017 neporavnanih za vsaj 11 evrov obveznosti iz RTV-prispevka. Plačanih je bilo 34 odstotkov odločb.

Na RTV so pojasnili, da jim gre vse bolje tudi v boju za oglaševalski kolač. Ob ugodnih razmerah na trgu so se prihodki od oglaševanja v letu 2017 zvišali na 13 milijonov evrov, lani pa celo na 14 milijonov evrov. S tem so občutno presegli prihodke iz leta 2016.

Zavod mora sicer dva odstotka letnih prilivov od RTV-prispevka, zmanjšanih za stroške pobiranja, nameniti za financiranje filmske produkcije.

Zaposlovali honorarne sodelavce

Glavno finančno breme zavoda predstavljajo stroški dela redno zaposlenih. Teh je bilo konec lanskega leta že 2.279 ali 40 več kot leto pred tem. Njihova povprečna starost presega 45 let, pri enoti oddajniki in zveze pa se celo bliža 50. letu.

Za plače, nadure, dodatke, nagrajevanje, prispevke od plač in dodatno pokojninsko zavarovanje bodo letos porabili že več kot 74 milijonov evrov ali več kot polovico celotnega proračuna. Stroški dela na redno zaposlenega v povprečju presegajo 30 tisoč evrov.

Kadunc vztraja, da so očitki o neobvladovanju stroškov dela neutemeljeni. Poudarja, da so bili v zadnjih dveh letih prisiljeni zaposliti veliko število honorarnih sodelavcev. "Stroški zaposlenega so za vsaj 3.000 evrov letno višji kot stroški za stalnega sodelavca po avtorski ali delovršni pogodbi," je navedel v lanskem letnem poročilu. Vse to je proračun zavoda v letih 2017 in 2018 obremenilo za dodatna dva milijona evrov na leto.

V minulem letu so s 25 zaposlenimi prekinili delovno razmerje, ker so ocenili, da njihovega dela ne potrebujejo. "S sindikati smo se dogovorili za prilagojene odpravnine na raven, ki je bila dogovorjena leta 2016. Za to smo porabili 350 tisoč evrov," so pojasnili na zavodu.

Upokojilo se je 25 zaposlenih, odpoved pa je dalo 41 sodelavcev. Skupaj je zavod zapustilo 116 zaposlenih. Na drugi strani je RTV Slovenija, če ne upoštevamo zaposlitve 84 stalnih sodelavcev, sklenili delovno razmerje z 72 novimi sodelavci.

Foto: RTV SLO

Programski vrtički in omejene zmogljivosti

Kadunc poudarja, da so veliko napora vlagali v racionalizacijo poslovanja in zniževanje stroškov. "To ni enostavno, kajti zavedanje, da je treba zmanjševati stroške, še vedno ni prodrlo v vse pore zavoda. Še vedno je veliko zahtev po ohranjanju (programskih) vrtičkov, po določenem načinu dela, ki sicer omogoča visoko kakovost oddaj in programov, vendar včasih zahteva veliko kapacitet, ki pa postajajo omejene," je pojasnil.

Preverjali so tudi možnost odpuščanja, vendar do tega ne bo prišlo. "Vse do sedaj opravljene raziskave kažejo na to, da večje zmanjševanje zaposlenih (...) brez pomembnega krčenja programov ne bo mogoče," je navedel v letnem poročilu.

Vodstvo RTV Slovenija torej verjame, da je edina rešitev za razkorak med prihodki in odhodki dvig RTV-prispevka. Kot dodaten argument je izpostavilo inflacijo v zadnjih šestih letih. Če bi se RTV-prispevek usklajeval z njeno rastjo, bi imel zavod že zdaj šest milijonov evrov dodatnih prihodkov in ne bi imel finančnih težav.

Komentator na RTV porušil dom v Planici

Na RTV Slovenija imajo težave tudi z državo, ki naj bi jim neupravičeno odvzela in porušila stavbo v Planici in s tem povzročila večjo škodo. Gre za dom s 60 ležišči, kjer so bile v času prenosov planiških skokov tudi komentatorske kabine.

Jelko Gros Foto: Vid Ponikvar Maja lani jih je namreč ministrstvo za okolje in prostor razlastilo in jim objekt v Planici odvzelo. Postopek razlastitve je sprožil zavod Planica, ki ga vodi Jelko Gros, sicer strokovni komentator in sodelavec na RTV Slovenija. Jeseni je zavod Planica dom tudi porušil.

Svet delavcev RTV Slovenija je vodstvo pozval, naj uporabi vsa pravna sredstva in v zakonitem roku sproži upravni spor zoper odločbo o razlastitvi in na jeseniško sodišče vloži odškodninski zahtevek. Vodstvo se za upravni spor ni odločilo, tako da je prišlo do rušenja objekta. V pripravi pa je tožbeni zahtevek za določitev odškodnine.