Kadunc odgovarja na očitke: RTV Slovenija ni nikoli drvela v prepad

Javni zavod RTV Slovenija je zadnjih nekaj let zaradi presežka odhodkov nad prihodki v slabi finančni situaciji. Nadzorni svet zavoda (NS) je zato generalnemu direktorju Igorju Kaduncu preteklo sredo naložil, da k novemu finančnemu načrtu za 2020 priloži tudi načrt sanacije. Ker nadzorniki še vedno niso potrdili predloga finančnega načrta zavoda za leto 2020, ki ga je pripravil Kadunc, se javni zavod že šest mesecev financira po dvanajstinah.

Novice Ali RTV Slovenija pod Kadunčevim vodstvom drvi v prepad?

"Nenavaden sklep nadzornega sveta"

"Takšen sklep Nadzornega sveta je nekoliko nenavaden," na to odgovarja Kadunc. Kot pravi, je na seji dejal, da bodo pripravili nov predlog finančnega načrta, ker bodo pripravili tudi rebalans Programsko produkcijskega načrta (PPN) zaradi bistvenih sprememb, ki jih je prinesla epidemija. 

Kadunc: Trditve svetnikov ne držijo

Na seji nadzornega sveta so nekateri svetniki tudi izpostavili mnenje ministrstva za finance, da bi morala imeti RTV Slovenija že pripravljen sanacijski program. A Kadunc odgovarja, da to ne drži, ker to ne izhaja iz mnenja ministrstva za finance. To po njegovih besedah navaja, da če bi iz polletne ocene poslovanja izhajalo, da bi imela RTV Slovenija ob koncu leta izgubo, bi morali pripraviti sanacijski program.

Zakaj je imela RTV izgubo?

"Iz nobene polletne ocene, ki jih je vedno potrjeval tudi NS, ni izhajalo, da naj bi imela RTV Slovenija ob koncu leta izgubo. Leta 2017 je bila na koncu leta izguba zaradi izgubljene tožbe in spremembe obračunavanja licenc Microsofta. Za leti 2018 in 2019 je bilo v Finančnem načrtu predvideno, da se bodo prodale delnice in tako izgube ne bi bilo," pojasnjuje direktor in dodaja, da noben finančni načrt v času njegovega delovanja ni predvideval izgube.

"Pozitivni rezultat bi lahko vedno dosegli, če bi prodali del delnic, kot so delali moji predhodniki od leta 2008 do 2016," pravi generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc. Foto: STA ,

"Iz Finančnih načrtov je razvidno, da ves čas izvajamo program  'sanacije' pri poslovanju," dodaja Kadunc. Kot pravi, je to razvidno tudi iz števila sodelavcev, ki se je z okoli 2.450 leta 2015 zmanjšalo na 2.240.

"V Strategiji, ki se je držimo, je predvideno, da bomo število zaposlenih znižali na 2.120 do konca leta 2022. To je zagotovo 'sanacijsko' ravnanje! Veliko enkratno znižanje (odpuščanje) več kot 200 zaposlenih, da bi realizirali pričakovanja nekaterih, bi po mnenju direktorjev programov in odgovornih urednikov, krepko poseglo v obseg in kakovost programov, ki jih RTV Slovenija sedaj mora izvajati po zakonu," dodaja. 

Kadunc še vedno verjame, da bo RTV rešila vlada

Kot smo pisali na Siol.net, naj bi direktor Kadunc izjavil, da načrta sanacije ne bo pripravil, ker verjame, da mu bo politika vendarle prisluhnila ter prej ali slej dvignila RTV-prispevek, ki zdaj znaša 12,75 evra.

Na seji programskega sveta konec leta 2018 je direktor, ki se mu mandat izteče prihodnjo pomlad, tudi izjavil, da bo, če vlada ne dvigne RTV-prispevka, odstopil. "Že sama izjava, da bom odstopil v 'tistem trenutku, ko ne bom videl dolgoročne finančne stabilnosti RTV Slovenija' je dovolj jasna. Še vedno sem prepričan, da bo vlada, kot predstavnik ustanovitelja, zagotovila zakonsko in ustavno predvideno finančno stabilnost RTV Slovenija," pojasnjuje in zato ne vidi razloga, da bi vrgel "puško v koruzo". 

Novice Bo država končno našla denar za zdravljenje najtežjih bolezni?

"Prepričan sem tudi, da bo vlada vsaj izpolnila svojo obveznost iz podpisanega sporazuma decembra 2018 in na ustrezen način zagotovila sredstva za povečane stroške plač, ki izvirajo iz sporazuma. To je za lansko leto 2 milijona evrov in letos dodatnih 4 milijone evrov. Dialog z resornim ministrstvom je vzpostavljen in verjamem, da nikomur ni v interesu zniževati standarda storitev javnega servisa RTV Slovenija. Vodstvo in zaposleni smo na sanaciji že veliko naredili, bomo pa še nadaljevali, kot je predvideno v Strategiji," pravi.

RTV ima v lasti tudi šest stanovanj

Kadunc je tudi potrdil naše pisanje, da ima RTV Slovenija v lasti več stanovanj. Kot je pojasnil, gre za šest garsonjer oziroma enosobnih stanovanj, za katere je predvidel, da bi jih prodali, kupnino pa namenili za nadomestno gradnjo na Komenskega 5, vendar ga je svet delavcev opomnil, da mora za to pridobiti njihovo soglasje.

"Tako smo pristopili k temu, da bi stanovanja uredili in bi bila na voljo za potrebe RTV Slovenija ali pa bi jih dali na trg, dve stanovanji pa bi predvidoma odprodali, ker sta za stalno bivanje manj primerni." Dve stanovanji jim je že uspelo urediti in ju bodo lahko kmalu dali v uporabo, še dve stanovanji pa sta za prenovo predvideni v tem letu.

"Vsi Finančni načrti so sedaj so bili 'sanacijski' in so predvidevali zmanjševanje števila zaposlenih in realno zmanjševanje stroškov. Vsi so zagotavljali dovolj sredstev za izvedbo programsko produkcijskih načrtov. Vedno so bili pripravljeni v skladu s finančnimi možnostmi in v skladu z zakoni, ki urejajo načrtovanje poslovanja javnih zavodov," je pojasnil Kadunc. Foto: STA ,

"Nadzorni svet je izpostavil vprašanje, ali je to dopustno. Ministrstvo za javno upravo je jasno povedalo, da moramo skrbeti za lastnino, vendar je Ministrstvo za kulturo oz. Ministrstvo za finance to postavilo pod vprašaj, saj naj obnove ne bi smele biti financirane iz javnih sredstev. RTV Slovenija je torej imela lani presežek tržnih prihodkov za 17,2 milijona evrov. Glede na to, da Nadzorni svet 'nalaga' (kar sicer ni v njegovi pristojnosti), da stanovanja prodamo, bom to predlagal Svetu delavcev. Postavlja pa se vprašanje smotrnosti prodaje stanovanj, kajti kupnina gre v državni proračun in ne RTV Slovenija," pravi.

RTV Slovenja je imela leta 2017 za 720 tisoč evrov izgube, v letu 2018 je ta znašala 1,1 milijona evrov, v letu 2019 3,2 milijona evrov, za letos pa je izguba predvidena v višini 6,6 milijona evrov. Na naše vprašanje, kako to komentira, Kadunc odgovarja, da je imela RTV Slovenija izgubo iz poslovanja vsa leta od 2008 pa do leta 2016. "Leta 2012, ko je bila določena sedanja višina RTV-prispevka, pa izgubo (v višini okoli 8 mio evrov) in še neobračunane dodatne stroške za obveznosti iz Zakona o SFC, kar je skupaj skoraj 10 milijonov evrov. Vse finančne naložbe so do leta 2019 javnemu zavodu prinesle 100 milijonov evrov. To je bila dejanska osnova poslovanja RTV Slovenija 'brez izgube'. Del delnic je bil nazadnje prodan v letu 2016 v višini 2,1 milijona evrov in tako je RTV Slovenija tistega leta lahko izkazala presežek prihodkov v višini 60 tisoč evrov. Izgubo beležimo od leta 2017 naprej, ker od takrat nismo prodali niti ene delnice," pojasnjuje.

"RTV v nobenem trenutku ni drvela v prepad"

Generalni direktor pravi, da RTV Slovenija v nobenem trenutku ni "drvela v prepad". "Za razliko od nekaterih se zavedam in opozarjam na dejstvo, da je RTV javni zavod in za finance katerega koli javnega zavoda jamči ustanovitelj! To je jasno zapisano v Zakonu o RTV Slovenija, kot tudi v stališčih Ustavnega sodišča. Tega so se zavedale tudi vse predhodne vlade, vendar je bilo navodilo, da najprej porabimo rezerve, ki jih imamo. Prav te vlade so s takšnim stališčem RTV Slovenija prisilile, da je porabila svoje izredne rezerve. Sedaj to, tudi zaradi izpada prihodkov v času 'koronakrize', postaja problem," pravi.

RTV lahko rešijo le sistemske rešitve

Dodaja, da poslovanje v nobenem letu njegovega mandata ni bilo kritično, ker je imela RTV Slovenija za več kot deset milijonov evrov presežkov prihodkov nad odhodki še iz leta 2005 iz iztisnitve in ker ima še vedno 730 tisoč delnic. "Vsekakor smo pod mojim vodenjem uspeli zagotavljati zelo spodobno poslovanje z realno 14 do 19 milijoni evrov manj denarja, kot recimo leta 2012, zmanjšali smo možnost tožb več kot 800 zaposlenih, s sodelavci in s kadrovsko politiko smo dosegli izjemne rezultate zaupanja gledalcev in  poslušalcev. Lahko bi bilo pobegniti, vendar bodo opisane težave RTV Slovenija ostale tudi nasledniku in bodo trajale vse, dokler ne pridemo do sistemskih rešitev, ki bodo zagotovile dolgoročno stabilno financiranje javnega zavoda. Svoj del pa bo k temu prispevala tudi RTV Slovenija z uresničevanjem (sanacijskih) ciljev sprejete Strategije 2018 – 2022."

Če ne bodo uredili gradbene jame, bodo kaznovani

Glede nadomestne gradnje na Komenskega 5 pa Kadunc pravi, da bodo videli, ali v okviru sredstev, ki jih imajo, lahko naredijo nujno sanacijo zdajšnjega stanja, ki je nevzdržno."Mestna občina Ljubljana nam je dala jasno vedeti, da moramo urediti t. i.  'plombo' sredi mesta, sicer nam grozi plačevanje kazni. Prav tako moramo zagotoviti dovoz na dvorišče s Komenske ulice, ker sedaj do RTV dostopamo in parkiramo na površini namenjeni pešcem. Torej imamo dejansko le dve možnosti: prva je ta, da zasujemo klet hiše, ki smo jo že podrli in uredimo dovoz do RTV-ja; druga pa, da uredimo zgolj dostop do RTV in temelje, da bi lahko nekoč dokončali načrtovano nadomestno gradnjo."