Petek, 5. 6. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Bo država končno našla denar za zdravljenje najtežjih bolezni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,47
17
Ljubljanska infekcijska klinika, kjer v času epidemije zdravijo bolnike s covidom-19, domuje v 120 let stari stavbi, ki pa ima številne pomanjkljivosti. S podobnimi težavami se soočajo še drugje v UKC Ljubljana. O gradnji novega UKC se sicer govori že več let, a denarja za investicijo za zdaj ni bilo. So pa na ministrstvu za zdravje povedali, da je razmišljanje o tem realno, prav tako intenzivno iščejo denar tudi za novo infekcijsko kliniko.
Obolele, ki so med epidemijo koronaviruse bolezni covid-19 potrebovali bolnišnično oskrbo, so pri nas zdravili v bolnišnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju in na Golniku. Največ pacientov so oskrbeli na infekcijski kliniki v ljubljanskem kliničnem centru, ki se je ob začetku epidemije spremenila v bolnišnico za bolnike s covidom-19. V ljubljanskem kliničnem centru (UKC Ljubljana) pa že vrsto let opozarjajo na nujne investicije.
"Epidemija je pokazala, kako zelo je izrabljena infrastruktura UKC"
Kot nam je povedal generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, je epidemija pokazala, kako zelo izrabljena je infrastruktura UKC, na kar opozarjajo že več let. "Že za nujno potrebne naložbe, da bi UKC Ljubljana ohranili vsaj v trenutnem stanju, bi v naslednjih petih letih potrebovali po naših ocenah 116 milijonov evrov brez gradnje nove infekcijske klinike," pravi.
Ministrstvo: Gradnja novega UKC je realna
Najboljša rešitev bi bila vsekakor gradnja novega UKC v Ljubljani. Kot so nam odgovorili na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, je razmišljanje o gradnji novega kliničnega centra realno. "O gradnji novega kliničnega centra se je potrebno začeti vsaj dogovarjati in iskati rešitve. V tem trenutku je nemogoče podati časovni okvir za izvedbo projekta oziroma je še prehitro za napovedati, kdaj in kako bo projekt uresničen. Bo pa v bodoče potrebno temu nameniti več pozornosti," so zapisali na ministrstvu.
Iščejo denar za novo infekcijsko kliniko
Kot so dodali na ministrstvu, je epidemija neizpodbitno pokazala, da so čim prej nujno potrebna večja investicijska vlaganja v zdravstveno infrastrukturo. "Navedeno se izkazuje tudi in predvsem pri nuji po izgradnji nove infekcijske klinike v Ljubljani. Oprema in prostori obstoječe so nefunkcionalni, zastareli in neprimerni. Ker pa izgradnja nove infekcijske klinike zahteva ogromen denarni vložek, ki ga trenutno v proračunu ministrstva ni, iščemo različne možne vire financiranja predmetne izgradnje."
Bolnike zdravijo v 120 let stari ubožnici
Infekcijska klinika, ki je v epidemiji "odigrala" najpomembnejšo nalogo, domuje v 120 let stari stavbi, ki pa ima številne pomanjkljivosti. Stavba je delo znanega arhitekta Maksa Fabianija, v njej pa je bila sprva Mestna ubožnica, ki je bila namenjena revežem. Po drugi svetovni vojni pa je stavba postala last Medicinske fakultete, v njej pa so uredili infekcijsko kliniko.
Infekcijska klinika, ki je v epidemiji novega koronavirusa "odigrala" najpomembnejšo nalogo, domuje v 120 let stari stavbi.
Jeseni pričakujejo velike težave
Poklukar pravi, da so bili načrti za gradnjo prizidka k infekcijski kliniki že večkrat popravljeni, trenutno pa končujejo zadnjo verzijo. "Glede na ugotovitve s prvim valom epidemije bo praktično nemogoče obvladovati hkrati pričakovan jesenski porast respiratornih bolezni (gripa, RSV) in morebitni drugi val epidemije hkrati. Uporabljamo namreč 120 let staro stavbo in prizidek iz leta 1956," pojasnjujejo.
Že v času gripe morajo pacienti čakati na hodniku
"Največje pomanjkljivosti infekcijske klinike so premalo prostora, slaba funkcionalnost in pomanjkanje nujno potrebne podtlačne sobe za okužbe, ki se širijo kot aerosol," pravi generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar.
Našteva, da so največje pomanjkljivosti klinike premalo prostora, slaba funkcionalnost in pomanjkanje nujno potrebne podtlačne sobe za okužbe, ki se širijo kot aerosol. "Ob vsakoletni epidemiji gripe imamo zato velike težave z zagotavljanjem zadostnega števila postelj, in redno se dogaja, da morajo pacienti do sprejema počakati na hodniku, kar je nesprejemljivo."
"V glavni stavbi bomo v kratkem menjali električno napeljavo, saj je obstoječa na meji zmogljivosti in dotrajanosti. Nujna je menjava dvigal, ki je bila zaradi nespravljivo dragih ponudb na javnem razpisu že dvakrat prestavljena. Treba je zamenjati transformatorsko postajo, toplotno postajo, urediti klimatizacijo. Načrtujemo energetsko sanacijo v javno-zasebnem partnerstvu," pravi generalni direktor največje bolnišnice v državi.
Nujne obnove potrebne tudi drugje
Prostori, v katerih domuje Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, pa niso edini prostori UKC Ljubljana, ki so nujno potrebni prenove. "V investicijskem načrtu smo opredelili kot nujne še naložbe v bolnišnico dr. Petra Držaja, negovalno bolnišnico, ortopedsko kliniko in zavod za varstvo pri delu (opuščena stavba za pediatrično kliniko). Poleg infekcijske klinike sta za prenovo oziroma novogradnjo nujni še gastroenterološka in stomatološka klinika, dograditi je treba operacijski blok kliničnega oddelka za travmatologijo v pritličju, dokončati diagnostično-terapevtski center z intenzivnimi terapijami, ki je v postopni gradnji že od leta 2007," našteva Poklukar.
Bolnišnica na Dunaju je od države dobila 1,4 milijarde evrov
Poklukar je dejal, da je odločitev glede gradnje novega UKC Ljubljana predvsem v rokah države. "Vsekakor primerjava z našo partnersko bolnišnico AKH Dunaj kaže, da so ob približno enakem številu zaposlenih in bolnikov dobili s strani države in deželne vlade 1,4 milijarde evrov za 33 projektov, ki bodo končani do leta 2030. Pri tem niso gradili nove bolnišnice, temveč so ustrezno posodobili in povečali obstoječe kapacitete."
Namesto dograditev bi verjetno prišli že do dveh novih stavb
Da bi v Ljubljani neka bolnišnica vsekakor bila potrebna, a se vedno zatakne pri denarju, nam je povedal tudi Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
"Denar gre za renovacije, ki pa so zelo drage – ampak kot "samoupravna" družba smo nagnjeni k temu, da raje vsako leto razdelimo denar za tisoč majhnih projektov, kot pa da bi z vizijo zastavili deset dolgoročnih. A če bi preračunali ves denar, ki je šel za posamezne dograditve, bi verjetno že prišli do dveh novih stavb. Vsekakor je najcenejša tista bolnica, ki se zgradi na novo, ne pa da se stalno predeluje," je dejal in dodal, da je gradnja novega UKC potrebna tudi zato, ker Ljubljana nima svoje lokalne bolnišnice.
V okviru razpoložljivih sredstev, namenjenih za investicije v javne zdravstvene zavode, ministrstvo, po njihovih besedah, namenja velik delež sredstev tudi za investicijske projekte v UKC Ljubljana.
Kot so dodali, se zavedajo, da so investicije nujne za nemoteno izvajanje nenehno razvijajoče se zdravstvene dejavnosti. Trenutno so v teku postopki javnega naročanja v višini 11,2 milijona evrov, v izvajanju so pogodbe v vrednosti 21,7 milijona evrov.
Ob tem so navedli še nekatere investicijske projekte za UKC Ljubljana, ki so trenutno v izvajanju oziroma v teku in za katere država oziroma ministrstvo namenja večinski del sredstev:
- V okviru projekta dokončanja Diagnostično terapevtskega servisa (DTS) smo po končanih delih tik pred začetkom dobav in namestitev medicinske, pohištvene in druge opreme za Urgentni kirurški blok, izvajajo se dela, povezana z vzpostavitvijo združenih laboratorijev, vzpostavljen je dispečerski center zdravstva Ljubljana.
- Izvajajo se dela, vezana na širitev Enote za intenzivno nego in terapijo novorojencev Ginekološke klinike in obnovo prostorov in opreme enote za endoskopsko ultrazvočno in funkcionalno diagnostiko Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike.
- V pripravi je projektna dokumentacija za ureditev prostorov za pridobitev dodatnih kapacitet negovalne bolnišnice.
- V prihodnjih mesecih se pričakuje namestitev 3 novih naprav za računalniško tomografijo (CT), v lekarni se bodo zamenjali avtoklavi, izvedla se bo nabava angiografskega aparata "bi-plane" za Nevrološko kliniko.
17