Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
3. 6. 2020,
4.00

Osveženo pred

3 leta, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,38

4

Natisni članek

Natisni članek

Roman Prskalo GURS nepremičnine nepremičnine Ljubljana

Sreda, 3. 6. 2020, 4.00

3 leta, 6 mesecev

Kje v Ljubljani lahko kupite najcenejše stanovanje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,38

4

Mesto Ljubljana. | Foto Siol.net

Foto: Siol.net

V središču Ljubljane boste morali za kvadratni meter rabljenega stanovanja v povprečju odšteti 3.140 evrov, kar je največ v državi. Za primerjavo, v središču Maribora boste za kvadrati meter rabljenega stanovanja odšteli le 1.310 evrov. 

Povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je v lanskem letu v Sloveniji znašala 1.850 evrov. Precej višje pa so cene v glavnem mestu, kjer je bilo treba za kvadratni meter odšteti rekordnih 2.800 evrov.

Najhitrejša rast cen stanovanj v državi

Po finančni in gospodarski krizi, ki se je začela leta 2008, so cene nepremičnin v Sloveniji precej padle. Po obratu cen leta 2015 je bila za Mestno občino Ljubljana značilna najhitrejša rast cen stanovanj v državi.

Mesto Ljubljana.
Novice Poglejte, kje v Sloveniji so stanovanja najdražja in kje najcenejša

Cene v Ljubljani so pospešeno rasle do leta 2018, ko so zrasle kar za 15 odstotkov. V lanskem letu se je rast cen umirila, tako da so bile v povprečju cene lani le za odstotek višje kot leto prej. V povprečju so bile cene stanovanj v ljubljanski občini leta 2019 za 38 odstotkov višje kot leta 2015.

Kje v Ljubljani so stanovanja najcenejša in kje najdražja

Povprečne cene prodanih rabljenih stanovanj po mestnih predelih (v evrih na kvadratni meter)
Mestni predel 2015 2016 2017 2018 2019
MO Ljubljana 2.030 2.170 2.410 2.770 2.800
Šiška 1.920 2.120 2.360 2.750 2.790
Golovec - Jarše - Moste 1.900 2.070 2.320 2.590 2.640
Center - Trnovo 2.380 2.430 2.700 3.120 3.140
Bežigrad 1.920 2.130 2.370 2.700 2.680
Dravlje - Šentvid- Šmarna gora 1.930 2.050 2.280 2.580 2.690
Vič - Rudnik 2.000 2.120 2.440 2.750 2.820
Črnuče - Posavje 1.870 2.080 2.290 2.620 2.590
Rožnik 2.140 2.280 2.400 2.790 3.070
Polje - Sostro 1.660 1.830 2.050 2.310 2.390

V ljubljanski občini stoji okoli 130 tisoč stanovanjskih enot, kar predstavlja več kot desetino slovenskega stanovanjskega fonda in največji stanovanjski trg v državi. V glavnem mestu se v povprečju realizira četrtina vseh tržnih kupo-prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah in skoraj desetina kupo-prodaj stanovanjskih hiš, razkriva poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za lansko leto, ki ga je izdala geodetska uprava.  

Najvišje so cene v središču in Trnovem

Že v osnovi visoke cene stanovanj so v mestnem predelu Center - Trnovo v zadnjih štirih letih sicer zrasle najmanj med vsemi ljubljanskimi predeli. Čeprav število transakcij v tem predelu od leta 2015 kaže trend rahlega upadanja, je bil od leta 2015 stanovanjski trg v tem mestnem predelu zelo dejaven, saj je bila tu evidentirana skoraj petina vseh ljubljanskih kupo-prodaj stanovanj oziroma več kot v predelih Šiška in Bežigrad, ki imata sicer precej večji fond stanovanj, navaja poročilo Gursa. | Foto: Siol.net/ A. P. K. Že v osnovi visoke cene stanovanj so v mestnem predelu Center - Trnovo v zadnjih štirih letih sicer zrasle najmanj med vsemi ljubljanskimi predeli. Čeprav število transakcij v tem predelu od leta 2015 kaže trend rahlega upadanja, je bil od leta 2015 stanovanjski trg v tem mestnem predelu zelo dejaven, saj je bila tu evidentirana skoraj petina vseh ljubljanskih kupo-prodaj stanovanj oziroma več kot v predelih Šiška in Bežigrad, ki imata sicer precej večji fond stanovanj, navaja poročilo Gursa. Foto: Siol.net/ A. P. K. Cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah v ljubljanski občini so bile lani kot ponavadi najvišje v najprestižnejšem delu Ljubljane, ki ga predstavljata mestna predela Center in Trnovo, navaja poročilo.

Za rabljeno stanovanje so morali kupci v lanskem letu v tem predelu odšteti 3.140 evrov na kvadratni meter, kar je največ v državi. 

Globoko boste segli v žep tudi za stanovanje pod Rožnikom 

Več kot tri tisoč evrov za kvadratni meter so morali kupci odšteti še v predelu Rožnik (3.070 evrov na kvadratni meter). V tem predelu sicer prevladujejo samostojne hiše in vile, redka stanovanja v večstanovanjskih stavbah pa so tudi razlog za visoke cene. 

Najceneje v Polju in Sostrem

Najcenejša so rabljena stanovanja v večstanovanjskih objektih na območju Polja in Sostrega, kvadratni meter stane 2.390 evrov. To je še vedno precej več od povprečja v Sloveniji (1.850 evrov).

Kvadratni meter manjšega stanovanja je tudi dražji

Poročilo Gursa razkriva, da je treba za srednje velika stanovanja, večinoma gre za dvosobna in manjša trisobna stanovanja, ki se jih tudi največ proda, odšteti 2.720 evrov na kvadratni meter. Najdražja pa so na drugi strani manjša stanovanja, garsonjere in enosobna stanovanja do 41 kvadratnih metrov, za katera mora kupec v povprečju odšteti 3.080 evrov na kvadratni meter.

Zemljevid | Foto: Gurs Foto: Gurs

Nova stanovanja se prodajajo še veliko dražje

V Ljubljani se je po koncu zadnje krize gradnja novih stanovanj precej razširila. Kot navaja poročilo, je bilo leta 2019 v Ljubljani zgrajenih od 500 do 600 stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Velika večina jih je bila prodanih oziroma rezerviranih vnaprej že med gradnjo. Cene z DDV so se gibale med 3.200 in 4.200 evri za kvadratni meter, najdražja stanovanja pa so se prodajala za okoli 5.300 evrov za kvadratni meter. Glede na do zdaj evidentirane prodaje je bila povprečna cena kvadratnega metra novega stanovanja v Ljubljani lani okoli 3.750 evrov. Samo v letu 2018 je zrasla za 30 odstotkov, lani pa še za 20 odstotkov.

Večina stanovanj rezerviranih, še preden so zgrajena

V letu 2019 so na območju občine gradili okoli 1.100 stanovanj. Za 500 stanovanj je predvidenih, da bodo dokončana v letošnjem letu, preostala pa v prihodnjem letu. "Vsaj 70 odstotkov stanovanj v gradnji naj bi bilo že rezerviranih. Oglaševane cene se gibljejo od 2.800 do 6.800 evrov na kvadratni meter. Najnižje so na Rudniku in v Šiški, najvišje v središču mesta in Rožni dolini. Poleg tržnih je v gradnji tudi več kot 650 neprofitnih stanovanj. Največ med njimi v soseski Novo Brdo, kjer stanovanjski sklad financira gradnjo skoraj 500 najemnih stanovanj, piše v poročilu.

Kako bo koronavirus vplival na gradnjo?

Pred epidemijo novega koronavirusa je bilo v Ljubljani v načrtu 3.300 stanovanj, ki naj bi bila večinoma zgrajena do konca prihodnjega leta. Okoli 800 stanovanj naj bi začeli graditi letos, okoli 1.800 v letu 2021 in okoli 700 leta 2022. Poleg gradnje za trg je predvidenih še okoli 1.000 neprofitnih stanovanj. Predvidena gradnja naj bi v prihodnjih dveh letih zadostila velikemu povpraševanju po stanovanjih v Ljubljani, vendar je veliko vprašanje, kako bodo posledice epidemije vplivale na povpraševanje in koliko načrtov za gradnjo bo na koncu tudi realiziranih, še navajajo na Gursu.

Cene najemnin so že upadle

Roman Prskalo | Foto: Metropola IN Foto: Metropola IN Prve spremembe zaradi epidemije koronavirusa so že opazne na trgu najemniških stanovanj, kjer so cene upadle za okoli 15 odstotkov, pojasnjuje Roman Prskalo iz nepremičninske agencije Metropola IN. To je predvsem posledica tega, da v tem obdobju ni bilo najemnikov za stanovanja, ki se oddajajo na Airbnb, Booking.com in drugih platformah za kratkoročno oddajanje. Lastniki so svoja stanovanja zato začeli oddajati v klasičen najem, z večjim številom najemniških stanovanj na trgu in večjo konkurenco pa so upadle tudi cene.

Pri trženju in prodaji nepremičnin posledice te krize še niso vidne. Povpraševanje po bivalnih enotah se je sicer že zmanjšalo, upad prodajnih cen nepremičnin zagotovo bo, prvi odziv trga oziroma vpliv na znižanje cen pa bo viden šele letos jeseni. Nadaljnji potek je odvisen od tega, kako dolgo bo gospodarska kriza trajala in kako globoka bo, pojasnjuje naš sogovornik. Kot je dodal, nekateri analitiki sicer pričakujejo, da bo kriza kar huda, vendar sam ni tako pesimističen in na nepremičninskem trgu ne pričakuje takšnega upada, kot smo ga zabeležili po gospodarski in finančni krizi leta 2008.

Če bo kriza, bodo najbolj na udaru počitniške hiše in apartmaji

Če bi se na nepremičninskem trgu zgodil večji upad, pa Prskalo pojasnjuje, da bodo najprej na udaru nepremičnine, ki jih kupci ne potrebujejo nujno: gre za nepremičnine, ki se uporabljajo za sekundarno bivanje, to so počitniške hiše in apartmaji, in pa tudi določene luksuzne nepremičnine. Povpraševanje po večjih stanovanjih, ki jih kupujejo družine, bo ostalo na solidni ravni, lahko pa bi bil na udaru tudi segment manjših stanovanj, ki so se kupovala za naložbo z namenom oddajanja.

Ne spreglejte