Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
23. 7. 2025,
12.32

Osveženo pred

6 ur, 49 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,37

Natisni članek

Natisni članek

UKC Ljubljana UKC Maribor KPK Komisija za preprečevanje korupcije

Sreda, 23. 7. 2025, 12.32

6 ur, 49 minut

Zaposlenemu v UKC izdali 40 soglasij za delo pri zasebnikih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,37
zdravniki UKC Ljubljana | Med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2023 je imelo v UKC Ljubljana 1.585 redno zaposlenih sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo.  | Foto STA

Med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2023 je imelo v UKC Ljubljana 1.585 redno zaposlenih sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo.

Foto: STA

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je od UKC Ljubljana in UKC Maribor pridobila podatke o dodatnem delu, ki ga opravljajo njihovi zaposleni. Podatki razkrivajo, da je med letoma 2020 in 2023 v UKC Ljubljana po podjemni pogodbi delalo 1.585 redno zaposlenih, od tega je imel en posameznik sklenjenih kar 20 podjemnih pogodb. Številke v UKC Maribor so nekoliko nižje, in sicer je v enakem časovnem obdobju po podjemni pogodbi delalo 994 zaposlenih, med njimi je imel en posameznik sklenjenih 14 podjemnih pogodb.

V zadnjih letih smo priča naraščanju števila zdravnikov in nekaterih drugih zdravstvenih delavcev, zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, ki poleg svojega rednega dela v prostem času opravljajo dodatno delo po podjemni pogodbi ali pa delajo kot zasebniki ali pri zasebnikih. Tako imenovane dvojne prakse ureja maja sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, katerega namen je jasnejša delitev med javnim in zasebnim zdravstvom ter s tem boljša dostopnost do javnega zdravstva. 

Komisija za preprečevanje korupcije je v povezavi s to problematiko lani uvedla analizo dodatnega dela zdravnikov, zobozdravnikov ter preostalega zdravstvenega osebja v UKC Ljubljana in UKC Maribor med letoma 2020 in 2023. Zakonodaja zaposlenim v javnem sektorju, ob izpolnjevanju določenih pogojev, omogoča opravljanje dopolnilnega dela pri zasebnikih in opravljanje dodatnega dela po podjemni pogodbi. 

KPK je od UKC Ljubljana in UKC Maribor pridobila podatke o številu podjemnih pogodb in številu izdanih soglasij za delo pri zasebnikih ter številu pogodb o dopolnilnem delu. 

En zaposlen z 20 podjemnimi pogodbami

Ti razkrivajo, da je imelo med 1. 1. 2020 in 31. 12. 2023 v UKC Ljubljana 1.585 redno zaposlenih sklenjeno vsaj eno podjemno pogodbo. Skupno število sklenjenih podjemnih pogodb je bilo 5.462, posameznik z največ podjemnimi pogodbami pa je imel sklenjenih kar 20 podjemnih pogodb naenkrat. V povprečju so imeli posamezniki podjemno pogodbo sklenjeno za dobrih sedem mesecev, navaja KPK.

Leta 2020 je UKC Ljubljana svojim izvajalcem po podjemnih pogodbah izplačal 2.421.775,15 evra bruto, leta 2021 nekoliko manj, in sicer 2.279.855 evrov bruto, leto zatem 2.770.009 evrov bruto. V letu 2023 je klinični center po podjemnih pogodbah izplačal dobre tri milijone evrov bruto. 

Poleg tega so v UKC Ljubljana med letoma 2020 in 2023 skupno 996 zaposlenim izdali soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Skupno so izdali 4.866 soglasij, od tega so največ soglasij, kar 40, izdali enemu posamezniku. Soglasja so bila v povprečju izdana za približno deset mesecev.

Daleč največ, kar 209 pogodb o dopolnilnem delu je bilo sklenjenih z zdravniki in zobozdravniki. Število delavcev, ki zasedajo druga delovna mesta in so imeli sklenjeno pogodbo o dopolnilnem delu, je v primerjavi z njimi zanemarljivo, razkrivajo podatki, ki jih je pridobila KPK. 

Zakonodaja zaposlenim v javnem sektorju, ob izpolnjevanju določenih pogojev, omogoča opravljanje dopolnilnega dela pri zasebnikih in opravljanje dodatnega dela po podjemni pogodbi.  | Foto: Ana Kovač Zakonodaja zaposlenim v javnem sektorju, ob izpolnjevanju določenih pogojev, omogoča opravljanje dopolnilnega dela pri zasebnikih in opravljanje dodatnega dela po podjemni pogodbi.  Foto: Ana Kovač UKC Maribor po podjemnih pogodbah izplačal šest milijonov evrov bruto

V UKC Maribor je imelo v enakem časovnem obdobju vsaj eno podjemno pogodbo sklenjenih 994 zaposlenih. Skupno število sklenjenih podjemnih pogodb je bilo 2.288, posameznik z največ pogodbami je imel sklenjenih 14 podjemnih pogodb. V povprečju so imeli zaposleni podjemne pogodbe sklenjene za slabo leto dni. 

Leta 2020 je UKC Maribor za izplačila po podjemnih pogodbah plačal bruto 1.839.520 evrov, leta 2021 2.655.762 evrov, leta 2022 3.768.219 evrov. Leta 2023 je bil znesek še enkrat višji, in sicer je UKC Maribor izvajalcem po podjemnih pogodbah plačal 6.265.436 evrov bruto.

Dvojne prakse: 339 zaposlenih delalo pri zasebnikih

Med letoma 2020 in 2023 so v UKC Maribor skupno 339 zaposlenim izdali soglasje za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Skupno so izdali 2.359 soglasij, največje skupno število soglasij, izdanih istemu posamezniku, pa je 49. 

UKC Maribor je imel v primerjavi z UKC Ljubljana sklenjenih znatno manj pogodb o dopolnilnem delu, skupaj 17.

Ko zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov

Na podlagi opravljene analize KPK ugotavlja več korupcijskih tveganj, med drugim pomanjkljiv, neučinkovit in neustrezen nadzor nad opravljanjem dodatnega dela, vključno s pristranskostjo tistega, ki ga nadzira. Trenutno lahko namreč zdravniki nadzorujejo delo svojih kolegov, navaja KPK. Ob tem so izpostavili tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnih obremenitev zdravstvenega osebja, večanje stroškov in vprašanje racionalnosti porabe ter tveganje, da ima zasebni interes prednost pred javnim.

Za UKC Maribor so ugotovili odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov.

KPK svetuje ministrstvu: Za boljše vodenje zdravstvene politike uvedite centraliziran sistem 

Na podlagi zaznanih tveganj je KPK pripravila priporočila za njihovo preprečevanje. Med drugim zdravstvenim zavodom priporoča, da uvedejo periodične nadzore zunanjih neodvisnih izvajalcev in dodaten nadzor zaposlenih z nižjo storilnostjo, dodatno pregledajo svoje načrte integritete ter dodatno opredelijo tveganja in ukrepe za njihovo obvladovanje.

Zavodi naj zagotovijo, da opravljanje dodatne dejavnosti ali opravljanje samoplačniških storitev zdravstvenega osebja ne vpliva na izvajanje njihove javne službe, razen izjemoma, ko je sklepanje takšnih pogodb nujno potrebno in ne obstaja druga ustrezna rešitev.

Med priporočili je KPK dodatno predlagala, da urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu vsem javnim zdravstvenim zavodom naroči, da pripravijo in sprejmejo postopkovnik za izdajo soglasij za opravljanje dodatnega dela zdravstvenega osebja, s čimer se bo zmanjšalo dodatno tveganje pomanjkljive transparentnosti in sledljivosti teh postopkov.

Poleg tega KPK predlaga, naj ministrstvo za zdravje uvede centraliziran sistem za spremljanje obremenitev in dela zdravstvenega osebja vključno s centralizirano evidenco dovoljenj za dopolnilno delo, izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki bo omogočal pregled nad razporeditvijo dela med javnim in zasebnim sektorjem ter pripomogel k boljšemu vodenju zdravstvene politike.

KPK je v analizi za UKC Maribor ugotovila odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov. | Foto: Ana Kovač KPK je v analizi za UKC Maribor ugotovila odsotnost postopkovnika, kar predstavlja tveganje za pomanjkljivo transparentnost in sledljivost podatkov. Foto: Ana Kovač
Miroslav Gregorič
Novice KPK izrekla globo poslancu. Gregorič jo je že poravnal.
Robert Šumi
Novice KPK: Omejevanje dostopa do informacij je korak nazaj pri transparentnost poslovanja v družbi
Ne spreglejte