"Podtikajo, češ da so prišli desni in bo hudič. Ni res, desni cele dneve delajo, drugi pa delijo."

Novice Kako so na RTV med izbrance delili bogate nagrade

Gospod minister, koliko denarja bo kulturni resor izgubil z rebalansom državnega proračuna za leto 2020?

Kulturni resor v resnici ne bo izgubil nič oziroma zelo malo. Proračun, ki je bil postavljen lani, je znašal 197 milijonov, z rebalansom se bo zmanjšal za okoli osem milijonov evrov, pri čemer pa bo integralni del proračuna ostal skoraj nedotaknjen.

Pet milijonov in pol evropskih sredstev, ki se zaradi koronavirusa niso črpala, se bo medtem preneslo v prihodnje leto. Sektor za proslave smo že prenesli na generalni sekretariat vlade, s čimer so se sredstva v kulturnem resorju zmanjšala še za pol milijona. Tudi sredstva za frankfurtski knjižni sejem, na katerem bo Slovenija častna gostja leta 2023, in ne leta 2022, kot je bilo predvideno, se bodo začela črpati prihodnje leto.

Nekaj sredstev smo vzeli tudi pri javnem skladu za kulturne dejavnosti, ki pomeni najširšo amatersko oziroma ljubiteljsko kulturo in ki zaradi odpadlih prireditev ne more izkoristiti nekaterih sredstev, zato smo jih znižali. Prav tako smo znižali sredstva za naložbe, ki jih ni bilo mogoče izvesti.

Proračun je tako zmanjšan za toliko, kot sem povedal, vendar resor ni v ničemer prizadet, saj vsi preostali akterji na področju kulture niso izgubili niti centa.

Ste se morali na vladi boriti za to, da bi kultura obdržala čim več denarja? Se je dogajal kakšen boj za sredstva med ministri?

Vedno je določen boj med ministri. V obdobju novega koronavirusa se je država zadolžila in delovala tako, da so vsa področja čim manj na udaru, hkrati pa je nekaterim področjem, ki so močno prizadeta, med njimi zdravstvo in nekatere gospodarske dejavnosti, omogočila, da zaživijo oziroma ohranijo svoj položaj čim bolj neprizadet. Pri sprejetih ukrepih je šlo predvsem za zaščito delovnih mest.

Tudi kultura je v tem kontekstu dobila svoj del. Trudili smo se in tudi dosegli, da je ostala nepoškodovana. Finančno se ni nikomur nič zgodilo. Celo več. Programe javnih zavodov, ki smo jim plačevali njihovo obratovanje in programske stroške, smo vse ohranili neokrnjene, čeprav bi lahko znižali sredstva, ker programov niso izvajali.

"Mislim, da je bil zakon o RTV, ki je nastal pred 14 leti v obdobju mojega ministrovanja, odličen, saj ga nobena stranka ni hotela spremeniti, vendar sem takrat doživljal interpelacijo, referendum in ovajanje v Bruslju. Zdaj ga hočemo spremeniti v skladu z izzivi današnjega časa." Foto: Ana Kovač

Iz vrst samozaposlenih v kulturi pogosto slišimo, da je za njih v Sloveniji preslabo poskrbljeno in da težko preživijo. Na drugi strani pa se pojavljajo tudi močne kritike, da poberejo preveč davkoplačevalskega denarja. Kakšna je resnica?

Noben minister ne bo nikoli rekel, da ima preveč denarja za svoj resor. Tudi jaz tega ne bom rekel. Ko sem bil v preteklosti že enkrat minister, sem dosegel, da smo za kulturo namenili dva odstotka proračuna, medtem ko se je pozneje dogajalo, da ga je šlo za kulturo manj, v zadnjih petih letih celo okoli 1,6 odstotka proračuna. Morda upravičeno, saj je bila kriza, a je na drugi strani kriza tudi danes, pa se ta sredstva niso zmanjšala.

To, da imamo v Sloveniji samozaposlene v kulturi, ki jih posebej nagrajujemo s privilegiji, da jim plačujemo prispevke za zdravstveno, pokojninsko in socialno zavarovanje, ima malokatera država. V obdobju razmaha bolezni covid-19 v marcu, aprilu in maju so dobivali še tako imenovani temeljni dohodek, do katerega drugi niso upravičeni, in sicer okoli 1.750 evrov, kar je velik privilegij.

Letos smo za samozaposlene v kulturi namenili 15 milijonov evrov. Nemčija, na katero se radi sklicujemo, bi morala po tej logiki nameniti za samozaposlene v kulturi okoli 600 milijonov evrov, ker je 41-krat večja država, pa tega ni storila, ker tega pri njih ne poznajo na tak način.

Naklonjenost Slovenije kulturi je glede na njeno moč in realno stanje države primerna, res pa je, da se število samozaposlenih v kulturi po mojem mnenju pretirano povečuje, saj se merila preveč rahljajo. Številni po moje do tega privilegija morda niso upravičeni. Zahteval bom, da se merila bolj dosledno upoštevajo, mogoče jih bomo tudi nekoliko zaostrili.

Rešitev za samozaposlene v kulturi ni, da smo na ministrstvu za kulturo služba za socialno skrbstvo, ampak da krepimo ustvarjalnost. Upam in želim, da nam bo v prihodnjem letu prizaneseno z boleznijo, da bomo svobodnejši pri razpolaganju s sredstvi, da bo mogoče nagrajevati ustvarjalnost, da se povečajo sredstva, na primer za honorarje, ter da se s tem nagradi ljudi.

Socialnega skrbstva seveda ne bomo ukinili, bi ga pa omejili s strogostjo, na primer, da sredstva dobijo tisti, ki jih zaslužijo in ki izkažejo svojo umetniško odličnost.

Novice Jambrek: Popolna neuravnoteženost medijev posega v ustavno pravico do svobode izražanja

Lahko bolj konkretno pojasnite, katera merila bi zaostrili.

Eno od meril je, da posameznik za to, da mu država plačuje vse prispevke, izkazuje petletno odličnost na področju določenih umetniških praks. Mora torej biti prepoznan, dobiti določene nagrade. Človek, ki šele konča fakulteto, ki morda ni še niti začel iskati službe, ne more takoj dobiti vseh pravic iz statusa samozaposlenega v kulturi.

Druga stvar je, da dobijo to možnost plačevanja prispevkov tisti, ki opravljajo deficitarne poklice. Natančno bi morali pogledati, za katere poklice gre, saj jih je cela vrsta. Verjetno jih je preveč. Zadevo bo treba skrbno premisliti.

Glavna težava pa je nastala, ker sem se kot minister poglobil v odločbe o dodelitvi statusa, ki sem jih dobival v podpis. Ponekod ni bilo niti prave dokumentacije niti argumentacije ali pravih dokazov. Minister ni stroj za podpisovanje. Nekatere stvari sem zato zavrnil in jih dal v ponovno presojo.

Kdo je po vašem mnenju med živečimi ustvarjalci največji slovenski kulturnik?

Imamo pomembne osebe, ki zaslužijo našo pozornost, vendar jih ne želim poimensko navajati. Če bi omenil enega ali dva, bi lahko naredil komu krivico. Pravo merilo pri umetnosti je vedno čas. Šele skozi daljše časovno obdobje si kot ustvarjalec primerno umeščen.  

Ruski umetnik je v performansu pred slovenskim parlamentom pojedel živega netopirja. Je tudi to umetnost?

Po svetu sem obiskal marsikateri kraj in umetniški dogodek. Moram reči, da sem pri nas v Sloveniji razočaran predvsem nad tem, da gre za posnemanja, ne pa izvirna dela, ki uravnavajo in omogočajo neki umetniški trend. Živo žival je že kdaj kdo kje pojedel, zato se mi to ne zdi preveč izvirno. Je pa provokativno in mi je žal, da na to sploh odgovarjam. Če me tega ne bi vprašali, se za to sploh ne bi zmenil.

V preteklosti smo videli tudi umetniške stvaritve, kot sta dojenje psa ali pa razrezana slovenska zastava.

Govori se zgolj o dojenju psa, a morate pogledati ves opus te umetnice. Ljudje gredo preveč na prvo žogo. To vidijo in so zgroženi, a gospa je v tujini dobila pomembno nagrado, kar pomeni, da jo je prepoznala širša evropska skupnost.

Dojenje psa lahko ponazarja nekakšen upor in izgubo vere v človeka, da bo uredil svet. To je stara mitska zgodba. Navsezadnje, kaj pa se rodi iz takšnega razmerja? Volkodlak. Ampak tudi to ni rešitev. Gre zgolj za izraz obupa nad realnostjo, ki drvi v neko ekološko, gospodarsko katastrofo in brezčutnost. Če bi jo pogledali v časovnem loku, se vam ta zadeva ne bi zdela tako grozna.

Res je, da se zastav ne reže. A noseča umetnica jo je dala na svoj trebuh. Morda je s tem protestirala, da v Sloveniji ni perspektive. Vemo, da se vsako leto izseli več tisoč ljudi.

Mislim, da se preveč spuščamo v izrazite poteze umetniških praks. Med drugim gre seveda tudi za aktivizem, ki ga pogosto najdemo v relevantni umetnosti. Bolje kot to, da smo zgroženi, bi bilo, da razmislimo, za kaj gre.

Veliko pa je tudi praznih provokacij. Gospod, ki je žrl netopirja, se z gospo, ki je dojila psa, ne more primerjati, saj je njegova poteza navadno posnemanje in tretjerazredna ulična provokacija, za katero se nam sploh ne bi bilo treba zmeniti, čeprav je hkrati prav, da so ga prijavili varuhi pravic živali. Naj plača zaradi prekrška in konec.

"Kulturni resor v resnici ne bo izgubil nič oziroma zelo malo. Proračun, ki je bil postavljen lani, je znašal 197 milijonov, z rebalansom se bo zmanjšal za okoli osem milijonov evrov, pri čemer pa bo integralni del proračuna ostal skoraj nedotaknjen." Foto: Ana Kovač

Pred časom ste obiskali tudi enega od naših najpomembnejših pisateljev Borisa Pahorja. Na družabnih omrežjih so se ob vaši fotografiji z obiska pojavile kritike, da niste upoštevali zaščitnih ukrepov proti koronavirusu, saj niste imeli nameščenih mask in niste držali primerne medosebne razdalje. Kako odgovarjate na to?

To je iskanje dlake v jajcu in zgolj zoperstavljanje tistim, ki smo predstavniki na državni ravni. Vsi, ki smo ga obiskali, smo bili hvaležni, da ga lahko počastimo ob 107. rojstnem dnevu. Fotografirali smo se brez mask. Ob prihodu smo jih imeli. Nato smo ugotovili, da smo vsi zdravi.

Težava ni v tem, temveč, da je nacionalna televizija v Dnevniku pred enominutni prispevek o 107. rojstnem dnevu Borisa Pahorja, ki predstavlja steber slovenske identitete, dala večminutni prispevek o nogometašu Lionelu Messiju.

Bolj kot na to, ali smo mi, ki smo skrbni in premišljeni ljudje, tudi pri spoštovanju zdravja drugih, nosili maske ali ne, bi se lahko osredotočili na to, kako je neka televizija neprofesionalna in tretjerazredna, da umesti prispevek o nogometašu pred to, da seznani javnost s 107. rojstnim dnevom enega od največjih slovenskih pisateljev.

Danes so pisatelja Borisa Pahorja obiskali minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, Drago Jančar, dr. Jože Možina in Peter Tomšič. Ob njegovem prihajajočem 107. rojstnem dnevu so mu čestitali za izjemen literarni opus in nenehno pričevanjsko prisotnost. pic.twitter.com/fqCorfA3f5

— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) August 20, 2020

Dotaknimo se še medijske zakonodaje. Katere so najpomembnejše spremembe, ki jih nameravate uvesti na tem področju, in zakaj menite, da slovenski mediji potrebujejo spremembe?

Spreminjamo tri zakone, in sicer o RTV, o Slovenski tiskovni agenciji (STA) in zakon o medijih. Mislimo, da je to paket, ki je medsebojno povezan in v resnici govori o javnem interesu. S spremembami poskušamo predvsem opozoriti na monopole v medijski krajini in jih razvodeniti.

Trenutno lahko posameznik pri operaterjih izbira samo programske pakete, ne pa posameznih programov, mi pa hočemo ljudem omogočiti, da si lahko vse programe izberejo sami. S tem je povezano tudi to, da so veliki operaterji tudi monopolisti, saj od televizijskih hiš zahtevajo predplačila za uvrstitev njihovih programov v programske pakete.

Želimo tudi, da bi del sredstev, ki jih operaterji dobijo od naročnikov, preusmerili v medijski sklad, s katerim bi več sredstev zagotovili izvirni slovenski TV-produkciji.

Pri RTV gre za to, da je to javni medij, ki ga vsi vzdržujemo in za katerega hoče njegovo vodstvo prikazati, da ima premalo sredstev. Mi trdimo obratno, da je sredstev dovolj, a je poslovanje neracionalno, neuspešno in neprofesionalno. Na RTV se morajo bolj angažirati in si izboriti večji delež oglaševalskega kolača. Več denarja želimo nameniti tudi medijem regionalnega in lokalnega pomena iz naslova sredstev RTV-prispevka.

Za oddajnike in zveze, ki spadajo pod okrilje RTV, kot sem obveščen, se uporablja precej kreativno knjigovodstvo. Nihče ne ve, koliko denarja natanko gre sem in tja. Trdi se, da to področje nosi zlata jajca, hkrati pa prikazujejo izgubo, zato želimo narediti enako kot v drugih evropskih državah, kjer so oddajniki in zveze samostojna družba, ki bo konkurirala operaterjem. Sicer pa berite finančna poročila RTVS za več let, pa boste videli, da vse poslovanje RTV ni bleščeče.

Pri STA želimo nameniti tri odstotke iz RTV-prispevka. Zdaj namreč hkrati plačujemo RTV-prispevek in davek, iz katerega se vzdržuje STA. Imamo torej dve poti. Mi smo za to, da se to združi v eno pot, ki bo veliko bolj neodvisna. Nadzor države pri porabi denarja pa bi bil vendarle tudi bolj učinkovit.

Ne smemo pozabiti niti četrtega zakona, ki se dotika medijev, to je novela zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki pa je bolj tehnične narave. V svojem pravnem redu moramo uvesti določene rešitve, ki nam jih nalaga direktiva Evropske unije.

"Letos smo za samozaposlene v kulturi namenili 15 milijonov evrov. Nemčija, na katero se radi sklicujemo, bi morala po tej logiki nameniti za samozaposlene v kulturi okoli 600 milijonov evrov, ker je 41-krat večja država, pa tega ni storila, ker tega pri njih ne poznajo na tak način." Foto: Ana Kovač

Ali si želi največja vladna stranka SDS s temi spremembami podrediti medije?

(Smeh, op. p.) In kaj, da naj bi svojim medijem dali?

Tako vam očitajo.

Dobro. Poglejte. Danes je RTV Slovenija izrazito pristranska. Navedem vam lahko tisoč primerov. Na primer prej omenjena neprofesionalnost pri Borisu Pahorju ali pa žaljive in skrajno nesramne, asociativne montaže slik ministrice Aleksandre Pivec in vodne podgane. V Avstriji urednik v takšnih primerih takoj izgubi službo. To so skrajno neprofesionalne poteze, nevredne kakršnekoli novinarske prakse.

Nobena stranka si ne želi podrediti televizije. Niti si je ne bi mogla, saj je koalicija zelo raznolika in ni desna, skrajno desna in podobne debilne oznake, ki se trosijo. To je desnosredinska ali desno-leva koalicija in v takšni koaliciji kakršnakoli podreditev niti ne bi bila mogoča.

SDS je demokratska stranka. Se morda spomnite, da je kdaj koga zaprla, odpustila ali pretepla? Mogoče Mira Petka? Je mogoče kdaj odpustila kakšnega novinarja, kot so to storili v "neodvisnih" časnikih, ki so v resnici popolnoma odvisni in jih še malokdo bere? Je v zadnjih letih zaradi stranke SDS na cesti končal kakšen novinar?

Ti očitki so izjemno pretirani in celo nesramni, saj z njimi prikrivajo svoje lastno hotenje. RTV si nihče ne želi podrediti, ampak želimo zgolj to, da se sledi zakonu. Glavna dejavnika na RTV sta programski svet, ki mora biti sestavljen pluralno in uravnoteženo, in nadzorni svet, ki skrbi za finance.

Programski svet je že lani želel zamenjati vodstvo zaradi nesposobnosti. Tudi nadzorni svet to ves čas izraža. Kje je potem zdaj naša želja po podreditvi?

Zdaj državni zbor obravnava novelo zakona, ki pa ni naša, ampak je vložen predlog spremembe enega člena, ki so ga pripravili v stranki LMŠ za spremembo programskega sveta RTV, mi pa že več mesecev poslušamo o naših zakonih. Zakaj pa nihče ne problematizira tega, da je neka smešna stranka vložila zgolj predlog spremembe enega člena. Se vam ne zdi to nekorektno in nepošteno? Preden bodo naši predlogi prišli na mizo, bo preteklo še kar nekaj časa.

Mislim, da je bil zakon o RTV, ki je nastal pred 14 leti v obdobju mojega ministrovanja, odličen, saj ga nobena stranka ni hotela spremeniti, vendar sem takrat doživljal interpelacijo, referendum in ovajanje v Bruslju. Zdaj ga hočemo spremeniti v skladu z izzivi današnjega časa.

Jasno je, da se zdaj podtika, češ da so prišli desni in bo hudič. Ni res, desni vse dneve delajo, drugi pa delijo. To je vse.

"Noben minister ne bo nikoli rekel, da ima preveč denarja za svoj resor. Tudi jaz tega ne bom rekel. Ko sem bil v preteklosti že enkrat minister, sem dosegel, da smo kulturi namenili dva odstotka proračuna, medtem ko se je pozneje dogajalo, da ga je šlo za kulturo manj, v zadnjih petih letih celo okoli 1,6 odstotka proračuna." Foto: Ana Kovač

Če smo že pri deljenju, na RTV Slovenija so nekaterim izbranim urednikom in novinarjem izplačali dodatek za nevarnost pri delu v obdobju epidemije, medtem ko številni najbolj izpostavljeni novinarji in uredniki tega dodatka niso dobili. Kako to komentirate?

To sem prebral in kaj več od tega ne vem, zato zadeve ne morem podrobno komentirati. Kot slišim, se je v hiši pojavilo določeno nezadovoljstvo. To bodo morali urediti znotraj RTV, in to tako, da bo tudi javnost, ki jo plačuje, o tem obveščena. Upam, da imajo organe, ki bodo to pretehtali, in da se bo zagotovila pravičnost. Se pa bojim, vsaj tako berem, da so nagrajevali določene lojalne ljudi.

Novice Sebastian Kurz ekskluzivno za Siol.net: Z Janšo sva se za plezanje odločila skupaj

RTV zdaj od vas zahteva povračilo denarja za izplačilo teh dodatkov v višini dobrih 100 tisoč evrov. Lahko računajo na ta denar?

Ne vem, tega natančno ne poznam. Ne vem, zakaj bi mi to plačevali. To sta ta udobnost in čudaštvo. V takšnih primerih se je treba obrniti na finančni resor. Je pa gospod generalni direktor RTV Slovenija Igor Kadunc v svoji aroganci, občutku moči, zaščitenosti in veliki nekompetentnosti poslal tudi zahtevek, da mu plačamo 70 tisoč evrov za čistila in razkužila. Nesramnost brez primere.

RTV je imela lani 3,2 milijona evrov izgube, ta naj bi letos narasla na 6,6 milijona evrov. Boste zvišali RTV-prispevek, da se bo nacionalka lažje izvlekla iz težav?

To je odvisno od ustanovitelja, torej vlade. Jaz sem odločno proti temu. Okoli zadnjih ministrov so tudi hodili direktorji s to željo, pa ministri tega prav tako niso storili, zdaj pa se okoli tega zganja panika.

Na RTV imajo 126 milijonov evrov prihodkov na leto. Če bi se potrudili, bi jih lahko imeli tudi več. Zaposlenih pa imajo več ljudi, kot imajo nekatere slovenske občine prebivalcev.